GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN

ISSN 0350-3895

G E O G R A F S K I V E S T N I K

GEOGRAPHICAL BULLETIN

BULLETIN GÉOGRAPHIQUE

ČASOPIS Z A G E O G R A F I J O IN S O R O D N E V E D E

BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELA TED SCIENCES

BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES

64

1992

Ljubl jana, 1992

IZDALA IN ZALOŽILA ZVEZA GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

PUBLISHED BY THE ASSOCIA TION OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETIES OF SLOVENIA

PUBLIÉ PAR L'ASSOCIATION DES SOCIÉTÉS DE GÉOGRAPHIE DE LA SLOVÉNIE

Časopisni svet - Publishing Council - Conseil éditorial dr. Rado Genorio, dr. Lojze Gosar, dr. Matjaž Jeršič, Karmen Kolenc-Kolnik, dr.

Milan Šifrer, Jože Žumer

Odgovorni urednik - Responsible Editor - Rédacteur responsable dr. Andrej Kran je

Uredniški odbor - Editorial Board - Comité de rédaction akad. prof. dr. Ivan Gams, dr. Andrej Kranjc, mag. Karel Natele, Milan Natek,

dr. Marjan Ravbar, mag. Metka Špes, prof. dr. Igor Vrišer

Glavni urednik - Chief Editor - Rédacteur en chef dr. Andrej Kranjc

Tehnični urednik - Technical Editor - Rédacteur technique mag. Marjan Bat

Upravnik - Administrator - Administrateur dr. Stanko Pele

Izdano z denarno pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

VSEBINA CONTENTS TABLE DES MATIÈRS

Uvodnik

70 let Zveze geografskih društev Slovenije (Matjaž Jerfič) 7

Razprave Papers Articles

Janja Kogovšek in Andrej Kranjc : Intenzivnost zakrasevanja v dolomitnem

Damijana Počkaj Horvat : Tipizacija demografskih območij v subpanonski severovzhodni Sloveniji 37 Classification of Demographic Areas in the Sub-pannonian Northeastern Slovenia SO Drago Kladnik in Peter Repolusk : Razvoj podeželja v občini Lendava in ohranjanje narodnostne identitete Madžarov 53 Development of Rural Areas in Commune Lendava in Function of Preser-ving Hungarian Ethnical Identity 71 Pavel Stranj : Razvoj družbene strukture na etnični meji dveh manjšin. Primer Slovencev in Furlanov v deželi Furlaniji - Julijski krajini 73 Lo sviluppo della struttura socio-economica lungo il confine etnico tra due minoranze. Il caso degli Sloveni e dei Friulani nella regione Friuli Venezia--Giulia, 92 Stanko Pele : Družbenogeografski vidiki Preobrazbe pokrajine v občini Domžale 95 Social Geographical Aspects of the Transformation of the Domžale Commune 110 Zoran Belec : Novejše ugotovitve o obsegu in pomenu propadanja gozdov na Pohorju in Kozjaku 113 The Latest Statements About the Extent and Meaning of Forest Decay on Pohorje with Kozjak 134

krasu (na primeru Lašč) Karstification Intensity in the Dolomitic Karst (Lašče Case Study) Vlado Drozg : Morfološki tipi vaških naselij v Sloveniji Morphologische Typen der Agrarsiedlungen in Slowenien

9 18 19 35

Razgledi Scientific Review Notes et comptes rendus

Marijan Klemenčič : Nove smeri razvoja industrije New Directions of Industria! Change

3

135 150

Marijan Klemenčič : Kaos in geografija 151 Chaos and Geography 156 Vladimir Klemenčič in Jernej Zupančič : Regionalizem - nov izziv za geogra-fijo. Primer slovenskega etničnega ozemlja 157 The Regionalism - New Challenge for Geography. Case Study of Slovene Ethnical Theritory 166 France Bernot : Nekaj novejših podatkov o temperaturi morja ob slovenski obali 169 Some Recent Data on the Sea Temperatures at the Slovene Coast 172 Dušan Novak : Oskrba z vodo v občini Mozirje 173 Water Supply in the Mozirje Area 181 Daniel Rojšek : O nekaj imenih s Krasa in Posočja 185 About Some Names from Kras and Posočje 190 Daniel RojSck : Geografska informacijska postaja Škocjan 191 Geographical Information Station in the Škocjan Village 202

Metode Methods Metbodes

Marko Krevs : Iskanje lokalnih reliefnih ekstremov na DMR 205 The Recognition of Local Surface Extremes on DEM 218

Književnost

Slovenia. Geographic Aspects of a new Independent European Nation. (Milan Natek) 219 Geografski zbornik - Acta geographica, XXXI (Milan Natek) 220 Ujma 6. Revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Milan Natek) 222 Loški razgledi 38 (1991) (Milan Natek) 224 Mirjam Požeš: Razvoj podeželskih naselij v občini Koper - Geographica Slovenica 22/1 (Milan Natek) 227 Branko Pavlin: Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah Primorske Slovenije - Geographica Slovenica 22/II (Milan Natek) 225 Ana Barbič ur.: Prihodnost slovenskega podeželja. Prostor, prebivalci, gospodarske dejavnosti (Damijana Počkaj Horvat) 228 Karla Oder: Občina Ravne na Koroškem. - Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje (Milan Natek) 230

4

Tone Cevc: Bohinj in njegove planine. Srečanja s planšarsko kulturo (Milan Natek) 231 Frederic Vester: Kriza prenaseljenih območij: o razvijanju ekosistemskega mišljenja (Mirjam Požeš) 233 Douglas Pearce: Tourist Development (Uroš Horvat) 235 Atlas of Paleoclimates and Paleoenvironments of the Northern Hemisphere. Late Pleistocene-Holocene (Ivan Gams) 236 J.-N. Salomon in R. Maire ur.: Karst et évolutions climatiques (Hommage à Jean Nicod) (Andrej Kranjc) 238 Predrag Manojlović: Kemijska erozija kao geomorfološki proces (Ivan Gams) 239 Severna Afrika in Arabski polotok. Dežele in ljudje (Franc Lovrenčak) 240 Kwamina B. Dickson, George Benneh: A new geography of Ghana (Nova geografija Gane) (Metod Vojvoda) 243 Jojo Cabbinah: Ghana traveller's guide, Book on african studies (Metod Vojvoda) 244

Kronika

Prof. dr. Vladimir Klemenčič - Ambasador republike Slovenije v znanosti (Andrej Kranjc) 247 Dr. Julij Titi imenovan za Častnega konzula Akademije v Sloveniji (Andrej Kranjc) 247 Ferdinand Seidl - predhodnik slovenske znanstvene regionalne geografije (Ivan Gams) 248 Profesor Jean Nicod - sedemdesetletnik (Andrej Kranjc) 251 Dr. Marko Žerovnik - šestdesetletnik (Milan Natek) 253 Spominski zapis ob smrti profesorja Franceta Planine (Jurij Kunaver) 256

Zborovanja in mednarodno sodelovanje

Simpozij komisije za ruralne sisteme pri mednarodni geografski zvezi (Borut Belec) 261 Mednarodni medinštitutski geografski seminar v Pecsi (Mirko Pak) 261 Mednarodna konferenca politične geografije "Notranje meje, regije in regionalizem" (Jernej Zupančič) 263 Simpozij Kras in klimatske spremembe (Andrej Kranjc in Stanka Šebela) 265

5

27. mednarodni geografski kongres v Washingtonu (Jurij Kunaver) 266 Slovenija je postala član Mednarodne geografske unije (Jurij Kunaver) 269 Evropska speleološka konferenca (Andrej Mihevc) - 273 Nekaj vtisov o krasu in krasoslovju v Veliki Britaniji (Andrej Mihevc) 274

6

Geografski vestnik, Ljubljana, 64 (1992)

U V O D N I K

70 LET ZVEZE GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Letošnja sedemdesetletnica Zveze geografskih društev Slovenije bo ostala zaznamovana s pomembnim dogodkom. Generalna skupščina Med-narodne geografske zveze - International Geographical Union ali kratko IGU, je na 27. mednarodnem geografskem kongresu, avgusta letos v Wash ing tons v svoje članstvo soglasno sprejela tudi našo Zvezo. S tem so se slovenskim geografom odprle možnosti, da mednarodne stike, z vplivnim svetovnim geografskim združenjem, oblikujemo in uveljavljamo samostojno, skladno s svojimi avtonomnimi strokovnimi interesi.

Z vključitvijo v IGU so se tudi izboljšale možnosti našega aktivnega sodelovanja v številnih strokovnih komisijah in posvetovanjih, ki sodijo v njen programski okvir.

Ob okrogli obletnici kaže omeniti tudi nekaj drugih dejavnosti, ki so v delovanju naše Zveze, v bližnji preteklosti, posebej izstopale. Posebej razveseljiva je bila uspešna založniška dejavnost Zveze. Ob rednem izha-janju tradicionalnih geografskih revij Geografskem Vestniku in Geograf-skem Obzorniku se je ustalilo izdajanje Zbornika zborovanja slovenskih geografov še pred posvetovanjem. Poleg teh pa so se, kar je še posebej pomembno, pričele uresničevati tudi druge založniške pobude.

Iz leta v leto številčnejša udeležba na osrednjih strokovnih priredit-vah, ki so jih prirejale neposredno naša Zveza ali druge organizacije pod njenim pokroviteljstvom, potrjuje pomembnost in priljubljenost skupnega strokovnega druženja. Z razveseljivo množično udeležbo pa se odpirajo vprašanja zmožnosti Zveze za opravljanje organizacijsko, f inančno in stro-kovno čedalje zahtevnejših nalog. Ta problem se nanaša tudi na predhod-

7

70 let Zveze geografskih društev Slovenije

no omenjeni razmah založniške dejavnosti. Očitno je preseženo obdobje, ko je lahko Zveza le s prostovoljnim delom nekaj posameznikov, uspešno uveljavljala svoje cilje. Naše nadaljnje uspešno delo bo terjalo boljšo orga-niziranost, predvsem aktivno delovanje posameznih komisij Zveze, ne nazadnje pa tudi določeno profesionalizacijo posameznih nalog.

V preteklih letih so z razmahom slovenskega geografskega razisko-valnega, pedagoškega in založniškega dela, ki je vedno bolj razvejano v različnih inštitucijah, pa tudi po komisijah posameznih državnih, uprav-nih in strokovnih organov, silila v ospredje vprašanja oziroma probleme koordinativne in usmerjevalne vloge Zveze.

Medtem ko so se na eni strani krepila pričakovanja in zahteve po stališčih Zveze do pomembnejših vprašanj in usmeritev, tako na razisko-valnem kot pedagoškem področju, je na drugi strani Izvršni odbor več-krat ugotavljal, da se v Zvezo ne stekajo vse informacije in pobude kate-re bi le-ta zaradi širšega pomena morala obravnavati in jih s svojimi stališ-či tudi usmerjati. Skladno s tem prav gotovo izstopa naloga, da komisije Zveze sestavljajo najaktivnejši zastopniki, tako iz šolske kot znanstvene prakse, ki bodo pripravljeni oblikovati stališča do vseh pomembnejših skupnih vprašanj. Kljub tej tožbi je Zveza v preteklem obdobju vendarle izpopolnila svoje organizacijske oblike, bila je pomemben posredovalec stikov med slovenskimi geografi ter slovenskih geografov s tujimi; s stro-kovnimi publikacijami je skrbela za informiranje ne le geografske tem-več tudi širše javnosti.

V bodoče pa bodo morala stopiti bolj v ospredje prizadevanja za obli-kovanje in uveljavljanje skupnih stališč do novih sprememb in zasnov geografskega izobraževanja in raziskovalnega dela, saj smo jih v preteklo-sti vse prevečkrat prepuščali posameznim "zaprtim" komisijam ali celo posameznikom. Ta prizadevanja za, na eni strani bolj profesionalen način dela, na drugi pa za bolj široko, to je demokratično usmerjanje našega delovanja, bodo uspešna le ob aktivnem sodelovanju čim večjega števila samozavestnih in delovnih članov.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je prav to v zadnjih letih tudi zgodi-lo, saj so se v delo Zveze vključili številni aktivni zastopniki mlajših geograf-skih generacij, katerim gre tudi največ zaslug za uspešno opravljeno delo.

dr. Matjaž Jeršič

8