Razgledi

Des points de vue analoques ont en t ré même dans une résolution oficielle de la Présidence, publiée à la fin du livre.

On a pu découvrir 1' inf luence de cette nouvelle orientation philosophique ausisi au IYe Congrès des géographes soviétiques, tenu à Moscou en mai Ce n' était pas par hasard qu 'une des communications principales pendant l 'ouver-ture du Congrès était consacrée au problème des rélations mutuelles entre le milieu nature l et la société humaine et que l 'auteur de cette communication, F. O. K o n s t a n t i n o v , directeur de l 'Institut de Philosophie de l 'Académie des Sciences de 1 URSS, a pris un point de vue assez net et décisif en faveur de la conception »unitaire« du »milieu géographique«.

Z b i g n i e w W ó j c i k (Prirodoslovni muze j Pol j ske akademi je znanosti v Varšavi)

PROBLEMI GEOMORFOLOGIJE JUGOSLAVIJE V POLJSKI LITERATURI

Pol j ska družba se zelo zanima za raznovrstno problematiko prirodoslovja, ki se tiče jugoslovanske zemlje. Že v sedmem razredu osnovne šole zve mladina, čeprav zelo poenostavljeno, za na josnovnejše črte k raške pokra j ine Slovenije (pr imerjaj učbenik J. Staszewskega, 1962). Ker je pouk v osnovni šoli obvezen, zato na Pol j skem ni l judi , ki bi j im bila t u j a k raška proble-mat ika Slovenije s podzemeljskim pretokom reke Pivke in Postojnskimi ja-mami.1

Med vprašanj i , ki se itičejo naravoslovja , stopa v ospred je geomorfološka problematika, posebno n j e n kraško-speleološki del. To j e zasnovano v dejs tvu, da se je ta panoga geomorfologije rodila na apneniških terenih Slovenije. Čeprav danes pojem krasa razširjamo na različne karbonatne kamenine, soli, sadro, klastične in celo magmatske kamenine, j e ostalo res, da j e prav na temel ju analiz rel iefa apneniških predelov Zahodne Slovenije nastala mo-derna veda, znana pod nazivom »karstovedenie«, speleologija«, »Cave science« ali temu podobno.

Važnejša dela in članke, k i zadevajo geomorfologijo jugoslovanske zem-lje , opisujem y nas lednj ih skupinah: 1. Potopisna l i te ra tura in poročila z eks-k u r z i j ali kongresov, 2. Učbeniki višj ih šol, izdani na Pol jskem, 3. Pol j ska izvirna in pol judno znanstvena dela, 4. Znanstvene in pol judno znanstvene publ ikaci je , t iskane na Pol jskem, in 5. Enciklopedije, geološki s lovar j i in bibl iograf i je .

i . Potopisna literatura in poročila z ekskurzij ali kongresov Med potopisnimi publ ikaci jami stopa v ospred je v Jugoslavij i v s a j do

1. 1918 neznana kn j iga Aleksandra Sapieha (1811) pod naslovom »Popotovanje po slovanskih zemljah v 1. 1802 in 1803 člana več akademi j in Društev učenih«. V obliki pisem opisuje avtor svoje izlete po Sloveniji, Hrvaški in deloma tudi po Bosni, k i je bila t e d a j pod turško okupacijo. Sapieha j e bil znamenit nara-voslovec in zato je v opisu popotovanja posvetil na jveč opažan j botaniki, zoologiji, mineralogi j i in jamam. Zanimal se j e prav tako za zgodovino, arhe-ologijo in predvsem za e tnograf i jo . Z geomorfološkega gledišča so n a j b o l j zanimivi opisi kraških predelov okoli Trsta (napisani ob pril iki ekskurz i je v j ame okoli vasi Lipice), a tudi omembe o j amah in o geologiji v porečj ih Krke in Neretve.

Knj iga A. Sapieha j e prva pol j ska publ ikaci ja , ki se nanaša na ozemlje, k i ga posel ju je jo Južni Slovani. iNjen pomen za pol jsko kul turo bom opisal v posebnem elaboratu. Podčrtati pa vendar moram, da je doživela na Poljskem tr i i zda je in jo š te je jo celo k mojs t rskim delom pol j ske l i te ra ture 19. stoletja.

1 Ide je , opisati poglavitnejša pol j ska dela, ki se t ičejo geomorfologije Jugoslavije, se j e pojavila v času ekskurz i j v družbi z dr. Ivanom Gamsom po pol jskih kraških terenih v letu i%3.. Želim izraziti dr. Gamsu hvaležnost za t rud z o'bjavo teh vrstic.

8 8

Razgledi

Zdi se, da zasluži prav tako natisk v zborniku mojs t rskih del jugoslovanske l i terature. Napisal jo j e naravoslovec in bistr i etnograf samouk. Vsebovano gradivo ni izgubilo svoje vrednosti.2

Iz kronikarsk ih ozirov moram omeniti tudi n e k a j drugih stvari. A. Sapi-eha se je nas lan ja l v svojih opisih delno na poročilo francoskega popot-nika duhovnika l 'Abbe-ja Fortis-a, ki j e bilo t iskano v Parizu tr ideset let poprej . V zvezi s tem se v delu med tekstom stalno vrača na poročilo svojega predhodnika. Sapieha ni poznal v Evropi poznanih del T. G r u b e r j a in (B. Hac-queta2a, k i so se t ikala k raške tematike. Ta čas je težko reči, če neupošte-van j e Hacquetove »Oryctographice Carniolice« ni bil protest Sapiehe proti Hacquetovi zasedbi ka tedre za prirodoslovno zgodovino na ponemčeni uni-verzi v Lwowu.

Pripomnit i moram, da pisec tega članka išče rokopise Sapiehe o mine-ralogiji Dinarskega gorovja in e tnograf i j i Južnih Slovanov. Je upan je , da so bili rokopisi med zadnjo vojno vsa j delno rešeni.

Po l j ska geomorfološka l i te ra tura XIX. stol. o zda j jugoslovanskem ozem-lju, izšla po omenjen i kn j ig i A. Sapiehe, j e zelo revna in p rav za prav ne preds tav l ja nobene vrednosti . V znanstvenih revi jah sem našel n e k a j omemb s tega področja (npr. o ledenih j amah v okolici Ljubljane"15), toda niso nave-deni niti avtor j i .

V XX. stol. je zlasti med geologi zraslo zan imanje za geomorfološko prob-lematiko Dinarskega gorovja. Kot odmev na slavna dela J. Cvijića, A. Grün-de, F. Katzer ja . A. Pencka in drugih je izšel članek W. Fr iedberga (1910) o Po-povem pol ju . V tem članku avtor podčr tu je med drugim, da se favna reke Trebišnj ice p reb i j a skozi podzemeljske kana le in po jav l j a v izvirih Omble v okolici Dubrovnika .

V medvojnih dvajse t ih letih so Po l jak i često obiskovali Jugoslavijo. Od številnih člankov mi je t reba omeniti med drugimi delo J. Dyl ika (1930) in A. Malickega (1938). J. Dy l ik d a j e v poročilu o študentski ekskurz i j i podrobni opis k ra ške problemat ike Alp in Dinarskega gorovja te r podčr tu je na števil-nih mestih p rep le tan je erozi jskih in tektonskih činiteljev, posebno pri proce-sih nas ta jan ja kraških polj. Kot se mi zdi, ta članek ne prinaša dejansko nič novega v problematiko jugoslovanskega kraškega ozemlja. Podobno vrednost ima zelo popularni članek A. Malickega (1938), ki je posvečen med drugim morfološki značilnosti Hercegovine in Črne gore.

Omembo zasluži p rav tako članek geologa, p ro fe so r j a univerze v Pozna-n j u K. Wójc ika (1927) pod naslovom Pos to jnska jama. To je s tvarna skica nastanka te jame. Avtor podčrtuje pomen študija oblike kapnikov kot odraz kl imatskih pogojev. Razen tega pouda r j a delež kemičnega in mehaničnega de lovanja vode, a na koncu piše o človeški ribici.

Med objavami, ki so se pojavile po zadnji vojni, zasluži neka j člankov jjosebno omembo. V pol judnoznanstvenem opisu ekskurz i je v Jul i j ske Alpe je D. Kosmowska (1960) karakterizirala visokogorske kraške forme med Tri-glavom in Bogatinom. Vodnik ekskurz i j e j e bil P. Habič iz Inštituta za raz-iskovanje k rasa SAZU v Postojni . Od n j ega j e izvedela o »kotličih» in j e ta termin uvedla v pol j sko l i teraturo.

Od člankov znanstvenega znača ja dva nista brez originalnih pogledov. Več ali m a n j sita to delo R. Czarneckega (1959) in M. Pul ine (1960). Ker ima Czarnieckega obravnavanje fizično-geografski značaj, opuščam podrobnejši pr ikaz tega dela. Pouda r j am pa vendarle , da avtor izdvaja pet pr i rodnih reg i j

' Podobno misel j e izrazil že Fr . llešič v menda edinem slovenskem opisu knj iž ice A. Sa-pieha, ki j e izšel pod naslovom »Poljsko potovanje po deželah slovenskih pred 100 leti« v L j u b -l janskem Zvonu«, letnik XXXVIII (1918), str . 808—809.

8a Omen jena dela, t iskana na pol jskem ozemlju, so zbrana na koncu članka. Ostala citi-rana l i te ra tura j e s tavl jena pod črto: T. Gruber , Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus JCrain, 1781. B. Hacquet , Orvctographica Carniolica.

! b Gotovo gre za Taborsko jamo. Omemba iz te temat ike v Kosmosu iz leta 1884, str.418, se glasi: »Profesor Linhar t iz L j u b l j a n e j e v deželi (Kranjska) odkri l veliko ledeno jamo. ki j e bila dot le j znana samo nekater im lovcem. Obsežni pravokotniški vhod se naha ja na gori; j amsko dno j e iz apneniške skale; bočne stene so zelo strme. Površina jame znaša okoli 450 m2, a globina do dn>a ledenih slojev več deset čevljev. — Revue Scient«.

8 9

Razgledi

in vrsto manjših fizično-geografskih enot, ki jih opisuje med drugim z geo-morfološkega vidika.

Pulinovo (1960) delo opisuje p r imer j a lne raziskave, ki so j ih opravili spe-leologi iz Wroclava v Triglavskem breznu 1. 1959. V času odprave so zajemali vzorce vode; n j ene analize so podane v omenjenem članku. Ne nava jam teh rezultatov, ke r je dr. I. Gams3 pokazal na nj ihovo netočnost. Vrednost članka M. Pilline j e v glavnem v poudarku, da je moglo mnogo jam v Poljskih Tat-rah nastati v pleistoceni! v podobnih pogojih kot Triglavsko brezno.

Na koncu poudar jam, da je J. Tobiasz (1957) objavil poročilo o V. kongre-su geografov Jugoslavije. J. Kondracki (1962) poročilo o VI. kongresu jugo-slovanskih geografov, a K. Mašlankiewicz (1963) o zborovanju jugoslovanskih geologov v preteklem letu.

2. Učbeniki visokih šol, izdani na Poljskem Problemat ika v pol jskih akademskih učbenikih, podobno kot v ' tujih

učbenikih, prevedenih na pol jski jezik, se o m e j u j e v glavnem na kraško-speleološko obravnavanje . Ker se av tor j i teh del ne sk l icu je jo na izvirno l i teraturo, opuščam opisovanje teh k n j i g in o m e j u j e m pripombe na n a j -bistvenejše.

Prvi Pol jak, ki je uvedel v našo učbeniško l i tera turo obravnavan je slo-venskih jam, je bil W. .Nalkowski. Za drugo izdajo »Orisa splošne geograf i je (logične)« v letu 1894 j e pr ipravi l celo podobo kapnikov iz Postojnske jame. V naslednj i izdaji te kn j ige j e Nalkowski (1907) pr ipravi l zelo učinkovito podo-bo iz iste jame. V 1. 1904 j e omenjeni avtor v učbeniku pod naslovom »Fizična geografi ja« razširil v poljski l i teraturi naziv »kras«8«. Pozneje sta ta termin zelo popularizirali dve pol jski izdaji kn j ige »Zgodovina zemlje« M. Neuma-y ra (1906 in 1912).

V na jnove jš i učbeniški l i teraturi omenja kraške pojave v Jugoslaviji med drugim E. Passendorfer '(1956), T. Pietkiewicz (1958), M. Ksiqžkrewicz (1959), Z. Czeppe — J. Flis — R. Mochnacki (1961) in M. Klimaszevvski (1962).

Veliko podatkov o kraških pojavih se n a h a j a v prevodu kn j ige ruskega geografa B. E. iDobrynina (1954), ki j e posvečena fizični geografi j i Zahodne Evrope. N e k a j gradiva se n a h a j a tudi v splošni fizični geograf i j i S. Kalesnika (1962). Posebni poudarek zasluži prav tako pol jski prevod kn j ige češkega geomorfologa J. Kunskega (1956) pod naslovom »Kras in jame«. Čeprav v pre-vodu ne m a n j k a popačenk slovenskih nazivov, j e kn j iga pripomogla k znatni popularizaci j i geomorfoloških problemov apneniških predelov Dinarskega gorovja. Ker je delo Kunskega dobro znano v Jugoslaviji , omenjam samo, da j e avtor opisal n a j b o l j tipične poteze kraške pokra j ine dinaridov, pri čemer j e dal glavni poudarek nas tanku kraških polj .

3. Poljska izvirna in poljudnoznanstvena dela Prva znanstvena razprava o Postojnski jami j e bila na Pol jskem nat isn je-

na v 1. 1877. .Njen avtor j e S. Syrkowski (1877), k i j e bil pred zasedbo zoološke ka tedre na univerzi v Lwowu n e k a j časa ravna te l j eksper imentalne favni-stične pos ta je v Trstu. V tem mestu je osnoval znanstveno društvo, ki je imelo cilj, spoznavati favno Jadranskega mor ja .

Članek S. Syrkowskega od l iku je izvrstno poznavanje terena. S svojim prikazom nas tanka jam se j e upr l modnemu tolmačenju n a s t a j a n j a j am kot »delom toplote, ki jo prepušča zemel jska notranjos t , s pomočjo sil odnašanja in rušenja«. Pravi, da j e postala Pos to jnska j ama z delovanjem podzemeljske-ga odtoka Pivke s' Postojnskega pol ja proti Planinskemu polju. Na osnovi

! I. Gams (1962), Dopolnilne raziskave Triglavskega brezna leta 1962. Naše jame, 1—2, L j u b l j a n a 1963.

3a Termin kras , ki označuje skupnost pojavov, ki so posledica r a z k r a j a n j a apnen-j a n j a apnencev in podobnih kamenin, se j e prvikra t pojavi l v pol jski l i teratur i v 1. 1895. Uve-del ga j e E. Römer (1895) v recenzi j i kn j ige F. krausa pod naslovom Höhlenkunde (Wien, 1894). V t e j recenzij i se n a h a j a obširni opis krusa v Dinarskih gorah.

9 0

Književnost

velikosti kapnikov razen tega domneva, da so moral i glavni rovi te jame nastati p r e j ko pred osem tisoč leti.

Prav tako zasluži omembo članek M. Grochowiskega (1901) pod naslovom »O jamski favni«. Opi ra se na gradivo, ki ga je avtor nabra l v hrvatskih in slovenskih jamah. iNa k r a j u lazmotr ivan j o jamski favni vpleta celo mnoge omembe o značilnostih jam.

Avtor več geomorfoloških del, ki se op i ra jo na osebna opažanja , j e redni profesor geomorfologije na univerzi v Lublinu A. Malicki. V medvojnem raz-dobju j e izvršil obširne geomorfološke študije, v glavnem na me jnem pod-ročju med Hercegovino in Crno goro. Poleg tega se n e k a j gradiva n a h a j a v geoloških publ ikaci jah M. Limanowskega, ki se j e z geomorfološkimi raziska-vami bavil postransko, ob /tektonskih š tudi jah. Kot sem mogel razvideti v času ekskurz i j po slovenskih kraških predelih, imajo morfogenetski rezultati tega av to r j a še nada l j e vrednost izvirnosti.

Limanowski j e geološko raziskoval slovenske predele v letih 1905—1906 in 1. 1909. Začetna opažanja j e zbiral kot geolog-samouk, ki je služil kot hišni uči tel j pol jske družine med n jen im b ivan jem ob Jadranu. Iz druge dobe bi-van j a i zha ja zanimiv pol judnoznanstveni članek z naslovom »Na visokem krasu nedaleč od Jadrana«, k j e r Limanowski na sugestivni način opisuje dina-miko procesov na površinskem in podzemeljskem krasu. V istem času se poja-vi razprava Limanowskega (1910 b), ki je v zvezi s tektoniko dinaridov v oko-lici Postojne. V istem letu se j e delo pojavi lo v sk ra j šan i verzi j i v francos-kem jeziku (Limanowski, 1910 c). Z geomorfološkega stališča je n a j b o l j zani-miva poljska verzi ja omenjenega članka. Zaka j na koncu da j e Limanowski pogled na geomorfološki razvoj Trnovskega gozda, Postojne in okolice Plani-ne, v ka terem poudar ja , da j e že v plioceni! nastopilo r az š i r j an j e poreč ja Mo-čilnika na škodo (površinske, op. prev.) Ljubl jan ice . Razen tega j e Limanow-ski v svojem delu opozoril na vplive ver t ikalnih premikov na obl ikovanje re-liefa v severozahodnem delu Dinarskega gorovja.4 V delu Limanowskega (1910d) o tektoniki živosrebrnega rudnika v Idr i j i je dobila geomorfološka problemat ika drugorazredni pomen.

A. Malicki je na pol j skem ter i tor i ju eden na jbo l j š ih poznavalcev k raške problematike. Za svoje znan je te problemat ike se ima zahvaliti terenskemu raziskovanju v Jugoslaviji , ki ga je opravl ja l v medvojni dobi. V 1. 1957 j e avtor objavil izčrpno delo, ki še nanaša na razvoj in s tan je raziskovanja ju-goslovanskega kraškega ozemlja. To j e zanimiv pregled dotedanj ih pogledov na genezo kraških oblik (škrapelj , vrtač, uval in polj). Članek za jema obširno l i teraturo, ki j e delno celo iz konca 18. stol.

V I. 1937 se j e pojavi la prav tako posebna š tudi ja A. Malickega (1937 b) o morfologij i Gatačkega pol ja . Ta podrobna š tudi ja je v jugoslovanskem pod-ročju povsem neznana. Zato omenjam, da oslanja avtor inorfogenezo tega pol ja na analizo neogenih in kvar ta rn ih sedimentov in analizo treh izrazitih erozi j-skih nivojev. V naslonitvi na s tare jša Cvij ičeva dela diskut i ra Malicki z nazi-r an j i A. Grunda in ne enkra t pouda r j a napačnost opažanj in rezultatov tega proučevalca, ki se t ičejo Gatačkega pol ja . Poudari t i pa moram, da je Malic-kega delo opreml jeno samo s shematsko geomorfološko kar to ter j e brez splošne grafične dokumentaci je . Po l j sk i bralci ga malo čitajo.

Po zadnj i vojni se j e A. Malicki (1949) povrnil h krašk i problematiki Ju-goslavije v članku o genezi kraških vr tač v Dinarskem gorovju. Objavi l j e osebna zapažanja , izvršena v letü 1938 na Kornickem in Krbavskem pol ju ter v okolici Plitvičkih jezer. Avtor podčrtava tektonsko predispozicijo in geo-loške pogoje za nastanek asimetričnih vrtač. Malicki se v tem delu zavzema prav tako za važnost selektivne erozi je pr i n a s t a j a n j u polj .

Nazadn je j e A. Malicki (1962) ponovno obdelal svoje poglede na tema-tiko jugoslovanskega krasa v »Splošni geografij i«. Oddelek pod naslovom »Re-lief k raškega ozemlja in njegovo preobl ikovanje« j e v glavnem izvirno gra-divo z ozemlja Dinarskega gorovja.

4 L imanowskega r azp rava se n a h a j a v Inšt i tu tu za r az i skovan je k rosa SAZU v Postojni .

9 1

Razgledi

Od drugih člankov iz dobe med vojnama zasluži omembo delo T. Dyb-czynskega (1953) o Balkanskem polotoku. Y n j e m se n a h a j a poglavje, ki je značilno z gledišča jugoslovanskega fizično-geografskega kraškega področja .

Druga skupina člankov, ki j ih uvrščam v to poglavje, so recenzije. Znani francoski geomorfolog J. Tr icar t (1956) j e podal pregled razprave dr. A. Me-lika5 v Periglacialnem :izvestju (Biuletyn periglacjalny) . Razen tega je A. Ra-domski v zvezi s člankom R. Savnika6 napisal manjš i pr ispevek »Spèleologija v Sloveniji«. Od drugih recenzi j informativnega znača ja omenjam samo belež-ke K. Kowalskega (1956) o »Speleologu«« in Z. Wójcika (1960) o drugih jugo-slovanskih speleoloških in geomorfoloških revi jah.

Na koncu je t reba omeniti n e k a j člankov, ki so posvečeni liku Jovana Cvij ića. Na Pol jskem je bilo vedno veliko zanimanja za Cvijičevo geomor-fološko delo. Ni nič čudnega, če j e bil t ako j po prvi svetovni vojni Cvi j ić iz-vol jen za častnega člana Pol j skega geografskega društva. V zvezi s tem je S. Lencewicz (1924) objavil obširni opis geomorfološkega dela tega raziskoval-ca. Isti j e malo kasne je (Lencewicz, 1926) priobčil v Geografskem pregledu (Przegltjd Geograficzny) nekrolog J. Cvij ića. Nekrolog Cvij ića je objavi l tudi L. Sawicki (1927) in j e podčrtal Cvij ičeve zasluge na pol ju geomorfologije.

4. Znanstvene in poljudnoznanstvene geomorfološke publikacije Jugoslovanov, objavljene na Poljskem

V zbornikih drugega zborovanja slovanskih geografov in etnografov 1. 1927 na Pol jskem se n a h a j a več preglednih refera tov jugoslovanskih geo-morfologov. To so doneski S. M. Milojevića. (1929), P. J. Jovanovića (1929 a in 1929 b) ter B. Z. Milojevića (1929).

S. M. Milojević j e v refera tu podal k ra tko karakter i s t iko vodnih jam Popovega pol ja . Med drugim j e opisal dve jami (pečini) in 10 brezen (jam), razmotr ivanje o genezi Vjeternice pa sloni neposredno na naz i ran ju J. Cvi-jića. Delo j e bilo na Po l j skem ob jav l j eno v srbohrvaščini.

Članki P. J. Jovanovića imajo regionalni znača j in so posvečeni geomor-fološki značilnosti k raškega sveta okrog Poreča in oblikam n e k d a j poledene-lega reliefa na Jakupici v Makedonij i . Ti članki se drž i jo shematičnega reda in razlagajo razmestitev kamenin in glavnih kraških in glacialnih oblik. V de-lu B. Z. Milojevića j e podana značilnost j adranskega morskega obrež ja s po-udarkom na učinkovanju abrazi jskih in kraških čini tel jev na njegovo obli-kovanje . Zadnj i t r i j e članki so bili ob jav l jen i v francoščini.

Stiki pol jskih in jugoslovanskih geomorfologov v času zgora j omenjenega kongresa so morali voditi do pog lab l j an ja sodelovanja . Kmalu je P. J. Jova-nović (1. 1931) objavil obširen članek z naslovom »Jugoslovanski kras«. Y n jem je podal pregled morfologije, h idrograf i je , glavnih kraških tipov in j e opisal n j ihovo razprost ranjenost po vsem jugoslovanskem ozemlju. Malo pozneje j e B. Z. Milojević (1937) nastopil v času Mednarodnega geografskega kongresa 1 1934 v Varšavi ponovno z referatom, katerega t r e t j ina zavzema regionalna problemat ika Dinarskega gorovja. Po vojni je Milojević na Pol jskem dvakra t objavi l svoj elaborat. Izdal j e med drugim izredno zanimiv članek o tekton-skih in petrografskih vplivih na relief visokih gor v Jugoslaviji , k j e r iznaša .tezo o okrnjenost i fluvioglacialnih potokov na k raškem ozemlju, k a r j e zavi-ralno vplivalo na t ransport gradiva, odnešenega z moren (p r imer j a j : Miloje-vić, 1957). Malo kasne je j e bil preveden in na Pol jskem ob jav l j en Milojevićev (1958) geografski opis Jugoslavije, v katerem zavzema p rece j mesta splošna geomorfološka problemat ika kraških predelov.

Med drugimi članki moram omeniti delo Beatrice D ju l i ć (1956) o j amah in speleologiji na Hrvatskem in O. Zubčevića (1959) o razšir jenost i kraških predelov, v glavnem v Dinarskem gorovju.

Ko se j e v 1. 1961 vršil na Pol jskem VI. kongres »International Association on Qua t e rna ry Research«, sta bila iz Jugoslavi je priglašena dva referata . J.

5 Л. Melik (1955), Kraška po l ja Slovenije v pleistocenu. L jub l j ana . e R. Savnik (1955), Razvoj domače speleologije in neka te re n j ene aktualne naloge. Acta

carsologica, L jub l j ana .

9 2

Razgledi

Ridanovič (1961) j e poslal povzetek dela pod naslovom »Posebni pogoji glacia-ci je Or jena (Jugoslavija)« a J. Roglić (1961) re fera t z naslovom »Glaciacija Dinarskega gorovja in n j e n učinek na kras«. Refera ta sta bila v povzetku p rebrana v Varšavi med zasedanjem kongresa 1. 1961, a nato ob jav l j ena v celoti v knj ig i pod naslovom »Poročila VI. mednarodnega kvar ta rnega kongre-sa. Varšava 1961« (»Report of the Vl'h Internat ional Congress on Quater -nary, Warsaw 1961).

Članek J. Ridanoviča (1963) opisuje oblike in glacialne sedimente wiirm-ske dobe v odvisnosti od predglacialnega reliefa apneniškega O r j e n a . Vseka-kor j e t reba omeniti, da avtor ne n a v a j a t emel jne publ ikaci je pol jskega raz-iskovalca L. Sawickega (1911) z naslovom »Die eiszeitliche Vergletscherung des Oriens in Süddalmatien«.

Publ ikaci ja J. Rogliča (1963) načenja izredno pomembne probleme ohra-nitve ledeniških oblik na krasu. Tu j e opis kl imatskih pogojev v pleistocemi v Dinarskem gorovju in znača ja kraških oblik, na ka te re so se naložile lede-niške forme. Avtor prav tako podčr tuje , da so fluvioglacialne reke često poni-kale v številne ponore, zaradi česar je n j ihov delež v preobl ikovanju k ra ške pokra j ine neznaten. Opomniti pa moram, da avtor ne citira zgora j omenje-nega dela B. 2. Milojeviča (1957). ki je zelo važno za to problematiko. Tudi ni omenjeno delo A. Melika (1955), ki j e zelo pomembno za premot r ivan je o vpli-vu kl imatskih glacialnih pogojev pri n a s t a j a n j u kraških polj .

5. Enciklopedije, geološki slovarji in bibliografije Pol jske enciklopedi je so od davna prinašale številne omembe, k i se tiče-

jo geomorfoloških značilnosti Jugoslavije. Omembe o t e j temi iz s tare jš ih en-ciklopedij imajo danes samo še historično vrednost. Tako npr. pr inaša »Splošna enciklopedija« S. Orgelberga v letu 1859 nas lednje o Postojni : »Adelsberg, vas na Kran j skem, v okolici ka te re se n a h a j a j o velike kapniške jame. Širok potok deli staro jamo od nove, odkri te 1. 1816. ki ima 1425 sežnjev dolžine. V slednji se n a h a j a j o namreč nad vse zanimive kapniške oblike, med n j imi zasluži vso pozornost tako imenovani zastor, to je bela, na pol prozorna stena, z robom pomarančne barve iz gline z železovo primesjo. Jame je možno obiskati samo v spremstvu zapriseženih vodnikov«. Očividno so mogle te omembe na izdatni način propagirat i obisk Postojnske j ame in sko ra j petdeset let kasne je so sklenili nat iskat i poseben lepak v pol j skem jeziku, k i je vabil naše turiste k obisku te jame. Ta lepak se n a h a j a v speleoloških zbirkah Inšti tuta za raz-i skovanje kraisa SAZU v Postojni.

Druga enciklopedija, imenovana »Geografski slovar Pol j skega k ra l j e s tva in drugih slovanskih dežel«, pr inaša podobno mnogo podatkov, ki se navezu-j e j o na geomorfološko značilnost dežel, k i j ih posel ju je jo Južni Slovani.

Od novejših enciklopedi j j e t reba omeniti na Pol jskem močno razš i r jeno »Veliko splošno enciklopedijo«, ki pr inaša prav tako p rece j gradiva, k i zani-ma našo panogo.

Številne omembe o kraških procesih na jugoslovanskem kraisu se naha-j a j o v geoloških s lovarj ih A. Kliczkowskega in Dziewinskega (1959) ter G. Niemczynowicza in J. Bucharda (1963). Pregledi pol jskih publ ikaci j , ki se t ičejo geomorfologije Jugoslavije, se n a h a j a j o v glavnem v geoloških biblio-graf i jah . O neka i delih iz prve polovice XX. stol. je napravila preerled R. Fle-szarowa (1959). Razen tega j e tekoča l i te ra tura zbrana v geoloških bibliogra-f i j ah C. Z. Bukowskega in M. M. W. Bukowske (I960).

Zaključek Gorn j i sestavek, ki ni brez pomanjkl j ivos t i in poenostavitev, opravičuje

povzeti t rdne zakl jučke. Zdi se, da niso k a j pr ida uspešni poskusi Pol jakov, pisati originalne članke na osnovi lastnega opazovalnega gradiva, zbranega v Jugoslaviji . Zdi se mi, da bi bilo t reba omenjeno delo A. Malickega (1937 b) o Gatačkem polju objavit i v Jugoslaviji in ne na Pol jskem. Nasprotno pa bi bilo t reba v pol jski znanstveni l i teratur i objavit i take pregledne članke, kot j e prvi članek A. Malickega (1937 a). Očividno bi bilo boljše, če bi se Jugo-slovani v sintetični obliki sami izjasnili o aktualnem s tanju ved, k i se t ičejo

9 3

Razgledi

raznih geomorfoloških v e j v svoji domovini. Tak način, ki sta se ga poslužila P. S. Milojević (1931) in B. Ž. Milojević (1939), se zdi smiseln.

Za boljšo izmenjavo naz i ran j v raziskovanju v posameznih panogah geo-morfologije na ozemlju Po l j ske in Jugoslavije, bi bili na jbo l j š i skupni sim-poziji ali zborovanja geomorfologov obeh dežel. Diskus i ja in izmenjava nazi-r an j v času zborovanj pa j e tudi na jbo l j š a popular izaci ja znanstvenih dosež-kov ene dežele v drugih.

VAŽNEJŠA LITERATURA 1

Czarnecki R. (1959). Regionv na tura lne Jugoslawii. (Natural Regions of Yugoslavia). Czasopismo Geograficzne. tom 30. z. 4. str. 429—450, Wroclaw.

Dylik J. (1930). Sprawozdanie z drugie j wvcieczki zagranicznej Kola Geografów Stud. U. P. do Austrii , Jugoslawji i Wegier (Une excursion des étudians de 1' Université à Poznan à l 'Autriche, Yougoslavie et l 'Hongrie). — Czasopismo Geograficzne, kn j iga 8, z. 3. str. 196—21:1, Lwów.

Fr idberg W. (1910). Pol je Popovo w Hercegowinie. — Wszechswiat, kn j . 29, str. 753—754, Warszawa.

Kosmowska D. (I960). Formy krasowe w Alpach Jul i jskich. — Pozna j swiat, št. 8, str. 12—15 Warszawa.

Kowalski K. (1957). W. Jugosïawii (cz. I). — Grotoiaz. št. 5. str . 6—9 Krakow.

Malicki A. (1938). Z Mostaru do granic Czarnogóry. — Zbliska i zdaleka, L. 6, št. 5—6. str. 143—149. Warszawa.

Maslankiewicz K. (1963). V. Zjazd Geologiczny w Jugoslawii (V. Geolo-gical Meeting in Yougoslavia). — Przegl^d Geologiczny, št. 9, str. 432—434. Warszawa. .

Pulina M. (1960). Wroclawska wyprawa speleologiczna w kras wysokogór-ski Alp Jul i jskich (Jugoslawia). — Czasopismo Geograficzne, kn j . 31, z. 3, str. 295—300, Wroclaw.

Rabek J. F. (1961). Ci »Triglavsko Brezno« je naozaj na jh lbšou jaskiiou sveta? — Slovenskv kras, 1. 3, str. 122—125, Bratislava.

Rabek ]. F. (1963). Wroclawski rekonesans jaskiniowy w Jugoslawii. — Gacek. št. 4, str. 17—19. Kraków.

Sapieha A. (1808). Let t re sur les bords de l 'Adriatique, adressée a Mon-sieur Gilbert , Docteur en Medicine, Membre de l 'Àthéncée de Lyon, par le P. Alexandre Sapieha str. 62. Paris.

Sapieha A. (1811), Podrože po k r a j a c h Slowianskich odbyte w latacli 1802gim in 1803cim czlonka ki lku akademiów i Towarzystw uczonych, str. 270. Wroclaw.

Sapieha A. (1856) Podrož po Slowianskich k r a j a c h Aleksandra ksiqcia Sapiehy (w latach 1802 gim i 1803 cim). Izda ja II. str. 206. Sanok.

Sapieha A. (1906). Podrož po k ra j ach slowianskich odbyta w latach 1802—1803. — W: Wiek XIX. Sto lat mysli polskiei. str. 456—467.Kraków.

Tobiasz J. (1959). V Kongres Geografów Jugoslawii. — Przeglqd Geo-graficzny, k n j . 31, z. 4, str. 772—774. Warszawa.

Wójcik K. (1927). Grota w Postoj ne j .— Tecza, k n j . I, zv. 7, 31. XII. 1927. Poznan.

2 Dobrynin B. E. (f954). Geografia {izyczna Europv zachodniej . — Panst-

wowe Wydawnictwo Naukowe. Warszawa. Kalesnik S. (1962). Geografia f izyczna ogólna. — Ibidem. Warszava. Klimaszewski M. (1962). Geomorfologia. — Ibidem. Warszawa. Ksiažkiewicz M. (1959). Geologia dynamiczna. — Wydawnictwo Geolo-

giczne, wyd. ili. Warszawa. Kunsky J. (1956). Zjawiska krasowe. — Panstwowe Wydawnictwo Nau-

kowe. Warszawa. Nalkowski W. (1894). Zarys geografii powszechnej (rozumowej), izd. 2.

Warszawa.

9 4

Razgledi

Nalkowski W. (1907). Zarys geografii rozumowej (geologii), izd. 3. Warszawa.

Nalkowski W. (1904). Geografia fizyczna. Warszawa. Nato izdaje iste knj i -ge, ki jo je dopolnil L. Sawicki, iz leta 1919 in 1922.

Neumavr M. (>1900). Dzieje Ziemi. Warszawa .Nato izdaja iste knj ige z dopolnitvami M. Limanovskega v letu 1912.

Passendorfer E. (1956). Wstep do geologii. — Wydawnictwa Geologiezne, Warszawa.

Pietkiewicz S. (1958). Wodv kuli ziemskiej. Wody lqdowe. — Panstwowe Wvdawnictwo Naukowe. Warszawa.

Staczewski J. (1962). Geografia, klasa Vili. — Panstwowe Zaklady Wydaw-nictwo Szkolnych, Warszawa.

Homer E. (1895). Franz Kraus, Höhlenkunde. Wien 1894. Recenzija.

3 Dybczynski T. (1935). Wielka Geografia Powszechna, tom Europa IV,

Pólwysep Ba kanski, Jugoslawia. — Warszawa. Limanowski M. (1910—1911). O wysokim krasie opodal Adriatyku. —

Wszechswiat, kn j . 29, str. 465—470, 4«4—489 i Wszechswiat, kn j . 30, str. 170—181, 198—202. Warszawa.

Limanowski M. (1910). Wielkie przemieszcznie mas skalnych w Dynary-dach kolo Postojny. — Osobne odbicie z tomu L., ser. A, Rozpraw Wydziahi mat. — przyr. Akademii Umiejçtnosci w. Krakowie, str. 65. Kraków.

Limanovski M. (1910b). Les grand chariages dans la Dinarides des envi-rons d'Adelsberg (Postojna). — Extrai t du Bulletin de l'Académie des Scien-ces de Cracovie. classe des mathématiques et naturales, str. 178—191. Cracovie.

Limanowski M. (1910c). Die tektonischen Verhältnisse des Quecksilber-bergbaus in Idria (O stosunkach tektonicznych kopalni rtçci w Idrii), — Ibi-dem, str. 367—371. Cracovie.

Lozinski W. (1903). vMajevica planina. — Kosmos, kn j . 28, str. 469—488. Lwów.

Lozinski W. (1904). Auis der quartären Vergangenheit Bosniens und der Herzegovina. — Mitt Geogr. Ges.. 1. 47, str. 538—558. Wien.

Malicki A. (1937a). Rozwój i stan badan nad terenami krasowymi (Die Entwicklung und jetziger Stand der Forschungen über Karstgebieten). — Cza-sopismo geograficzne, kn j . 15, z. 2; str. 1112—123. iLwów.

Malicki A. (1927b) Gatačko Polje. Szkic z krasu dynarskiego (Gatačko Polje. — Eine Skizze von Morfologie des Dinarischen Karst). — Kosmos, let-nik 52, z. 1—2, str. 51—72. Lwów.

Malicki A. (1949). Kilka warunków do poznania warunków i procesów tworzenia sie wertebów w krasie dynarskim (Contributions to ithe knowledge of conditions and processes considering the development of dolines in the dinaric karst). — Czasopismo geograficzne, kn j . 20, z. 1—4, str. 245—259. Wroclaw.

Malicki A. (1962). Geografia powszechna, knj iga I. Ziemia — srodowisko naturalne czlowieka. Rzežba Ziemi. str. 174—214. V n jem predvsem Rzežba obszarów krasowych i j e j przeobraženia.

Sawicki L. (1911). Die eiszeitliche Vergletscherung des Orien in Siid-dalmatien. — Z. Gletscherk., Jh. 5, str. 339—355. Wien.

Sawicki L. (1927). Cieniom Jovana Cvijića. — Wiadomosci geograficzne, 1. V, z. 6, str. 86—83. Krakow.

Syrhowski S. (1877). Pieczara Postojna (Adelsbergska). Kosmos, zv. 2, str. 20—24. Lwow.

Lencewicz S. (1924). Jubileusz prof. Jovana Cvijića. — Przeglqd Geogra-ficzny, kn j . 4, istr. 231—234, Warszawa.

Lencewicz S. (1926). Jovan Cvij.ić. — Ibidem, kn j . 6, str. 143. Warszawa. . Kowalski iKJ. (1956). Speleolog. — Grotolaz. Krakow. . Tricart J. (1956). Ree. A. Melik: Kraška Polja Slovenje v pleistocenu. -

Biuletyn Per iglacjalny Nr. 6, Lodz.

9 5

Razgledi

Wójcik iZ. (1960). Przeglqd l i te ra tury speleologicznej. — Przeglqd Geolo-giczny. Warszawa.

4 Djul ić B. (1956). Speleologia w Horwacj i w ostatnich latach. Grotolaz

Nr 4. Krakóv. Jovanović P. S. (1929a). Phénomènes karst iques dans la Poreče. — Pamiç-

tnik II Zjazdu Slowianskich Geografów i Etnografów odbytego w Plosce w roku 1926, k n j . 1, str. 218—220. Krukow.

Jovanović P. S. (1926b). La glaciation de Jakupica. — Ibidem, str. 293—297. Jovanović P. S. (1931). Jugoslawianski kras. — Przyroda i technika 1. 10,

z. 4, str. 145—165. Warszawa. Milojević B. Z. (1929). Sur la géographie régionale du littoral et des iles

dinariques. — Pamiçtnik II Zjazdu Slowianskich Geografów. Milojević B. Z. (1937). Le surpeuplement de la région dinarique monta-

gneuse. — Compte Rendus du Congrès International de Geographie Varsovie 1934, k n j . 3, str. 599—602. Warsovie.

Milojević B. Z. (1957). Les influences tectoniques et pétrographiques sur le relief glaciaire des hautes montagnes de Yougoslavie (Wplvwv tektoniczne i petrograf iczne na rzežbe; wysokich gór Jugoslawii. — Przeglqd Geograficznv, kn j . 29. z. 2, str. 242—246. Warszawa.

Milojević B. Z. (1959). Jugoslawia. Zarys geografii. — Panstwowe Wydaw-niçtwo Naukowe. Warszawa. •

Milojević S. M. (1929) Speleološka proučevanja Popovog Pol ja (Hercego-vina). — Pamiçtnik II Zjazdu Slowianskich Geografów i Etnografów., str. 198—201. Krakow.

Riđanović J. (1961). Les conditions spécifiques de la glaciation de l 'Or jen (Yougoslavie). — Abstracts of Papers INQUA Poland, str. 69—70.

Riđanović J. (1963). Les conditions spécifiques de la glaciation de l 'Or jen . —Report of the Vl-th Internat ional Congress on Qua te rnary , Warsaw, 1961,

str 285—291. Lodz. Roglić J. (1961). Glaciation of the Dinar ic Mountain and its effect on the

karst . — Report of the Vl-th International Congress on Quate rnary , Warssaw 1961. str. 293—299.

Zubčević O. (1939), Kras Jugoslawii. — Pozna j Swiat, ff» 4. str. 8—12, Warszawa.

5 Bukowski C. Z. in Bukowska M. W. (1960). Bibliografia geologiczna Polski,

št. 30 — Wydawnictwa Geologiczne. Warszawa. Encyklopedia powszeehna S. Orgeldberga. Warszawa 1856—1968. Fleszarowa R. (1957). Ret rospektvwna bibliografia geologiczna Polski lata

1900—1957. — Wydawnictwa Geologiczne. Warszawa. Kleczkowski A., Dziewanski J. (1959). Slownik geolflgiczny. Geologia

dynamiczna. — Wydawnictwa Geologiczne. Warszawa. Niemczynow G., Burchar t j . (1943). Maly slownik geologiczny. — Wiedza

Powszeehna. Warszawa. Slownik geograficznv Krófewstwa Polskiego i innych k r a j ó w Slowian-

skich: izdaje v red. Bronislava .Chlebowskega v letih 1880—1902. Warszawa. Wielka Encyklopedia Powszeehna Panstwowego Wydawnictwa Nauko-

wego. Prvi dve knj ig i sta izšli v letih 1962 in 1963. N a d a l j n j e kn j ige so v tisku. Warszawa.

Druge izdaje ,S. Szujski . (1878). Pieczara Postojny. Kosmos, k n j . 2, Lwów. Grota lodowa

w okoticy Lublany. — Ibidem, k n j . 9, str. 418. Lwów 1885. Uchmanski B. (1962). Polscy speleolodzy na rekonesansie w jaskiniach

Jugoslawii. — iSlowo Powszechne. št. 257 z dne 27.-28. X. 1962. Warszawa. Uchmanski B. (1962). Speleolodzy warszawscy wrócili z Jugoslawii. — Ibi-

dem, št. 262 z dne 2. XI. 1962 1. Warszawa. Iz poljščine prevedel I, Gams

9 6

Razgledi

Summary: Problems of Geomorphology of Yugoslavia in Polish Literature Z b i g n i e w W ó j c i k

The paper has an informational character. The author had colected refe-rences from the most important polish l i terature on geomorphology of Yugo-slavia edited between 1807 and 1963. The material is divided on five following chapters: 1. travel books and reports of congresses and excursions, 2. Univer-sity handbooks edited in Poland, 3. polish works, original and popular scien-tific, 4. original and popular scientific works of Yugoslavian authors edited in Poland, 5. encyclopedies, geological vocabularies and reference books.

One of more interesting books is »Lettre sur les bords de l'Adriatique« by A. Sapieha first edited in 1807 in Paris. Later it was revised, translated into Polish and edited in 1811, 1856 and 1906. There were some problems of geo-logy and geomorphology of Dynarid Mountain discussed, on the base of obser-vations gathered during the voyage made in 1802-1804.

In the later polish works are discussed chiefly the karst problems. The term »karst« (in polish »kras«) was introduced in Polish nomenclature in 1895 by. E. Romer. It was broadly spread by W. Malkowski in the begining of XX century. Todey Polish youth learn about Slovenian karsit and caverns just in Vll-th class of pr imary school (from the handbook by J. Staszewski). So stu-dents in Polish colleges may complete only their informations from their aca-demic handbooks.

Polish original scientific and popular l i terature deals chiefly with karst and speleologie questions. Interesting is one of the works on Postojna Cave by S. Syrkowski former director of Triest Aquarium. There were, among others pointed out the mistakes of the idea of nonkarstic origin of that cave. Worthy as source materials are papers by A. Malicki edited between 1937 and 1949 and devoted to the origin of pol ja and solution singholes in Dynarides.

Yugoslavian geomorphologists have published their works in Poland mainly on the occasions of meetings and scientific congresses. The papers we-re devoted chiefly to the glaciological and karst problems of some regions od Dynarides. They were reported on the Second Congress of Slavian Geogra-phers and Etnographers in 1927, the IV-th International Geographical Con-gress in 1934 and the Vl-th INQUA Congress in 1961.

All geomorphological publications edited between 1900 and 1950 are quo-ted in Retrospective Geological Bibliography by R. Fleszarowa. References to the new works can find in permanent appearing geological bibliography of Poland edited by C. Z. Bukowski and M. W. Bukowska. There are many works devoted to the geomorphological problems of Yougoslavia.

Author of current review points out the important role of meetings and congresses in the popularization of the last data of scientific investigation. It is hitherto experienced that Yugoslavian autors ought to publish more syn-thetic works in other countres theirselves.

Because of great specialization in geomorphological investigations there is no necessity that Polish scientists worked in Yugoslavia, and in such a case, their results ought to be published where are most of the persons unterested with this problem. However is necessity of menagement of common work on terr i tory of both countries. Results of such investigations ought to be re-ferred on international symposium and congresses.

PROSTORSKO NAČRTOVANJE NA POLJSKEM I g o r V r i š e r

i J anua r j a 1964 sem s podporo Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih

raziskovanj in Inštituta za geografijo pri Univerzi v Ljubl jan i opravil k ra j š i obisk na Poljskem. Obema ustanovama se na tem mestu še enkrat zahval ju jem za pomoč. Med obiskom sem se seznanil z delom nekaterih geografskih, pro storsko-planerskih in urbanističnih institucij v Varšavi, Wroclawu in Krakovu. Ker so o dosežkih poljske geografi je dovolj izčrpno poročali že drugi avtor j i

7 Geografski vesinik 97