Balade in Romance - Anton Askerc

BESeDABALADE IN ROMANCE

1

Anton Akerc

Baladein romance

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDAAnton AkercBALADE IN ROMANCE

Po izvirni izdaji iz leta 1890Zaloba Ig. pl. Kleinmayr &Fed. Bamberg, Ljubljana

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-103-7

[email protected]/beseda


3

Vaka lipa

V dolini za tremi gormi,Na sredi slovenske vas,

Na sredi med blimi hramiTam lipa koata stoj.

Kak se ponsno vzdigujeNad tihoj zagrskoj vasjj!

Mogono v okrg raztezujePrijazni dom snnati svoj.

egva je roka vsadlaIn kdaj jim t svto drev?

Vaanom t vest se zgubila,iveih ne pmni nikd.

ivei pozbili davno.Le Jot, ki je lani zaspl,

O lipi istrijo slavno On sm jo je dobro e znal.

Pod lipoj je starec sedval,Ko mrak se je znial do strh,

Mladini strmei prepvalO davno minlih je dnh.


4

Tu doli dostavljal je estoZa gozdom kraj nae vas,

Tam grozne mortve je mesto,Tam tekla junaka je kr!

Turnov ko listja in travePrihrulo na nao je vas,

Morlo, da v breg iz niaveJok se razlegal je glas.

In vas porazivi divjaliNaprej svojo silno so pot,

Zakld pa tek zakopliNa poti so svoji od td!

In kj je zdaj? Tkaj je v jamiPod lipoj bogati zakld!

A v znmenje lipa nad nami,Da pridejo spet ga jemt.


5

Trij popotniki

Gred mi poptniki mladi trij,po cesti ez ravno gred polj.

Obskala vila je Vsna na svt,pri cvetu zasjala psan je cvt.

Deela prekrasna! jo prvi slav,Kj tebi enaka na svetu le?

D drugi: Preljb mi, domai si kraj,T dom na slovenski, na zmeljski raj!

e draji, ko zemlja pa tvoj mi je rd,Moj nrod, moj nrod, ki biva td.

In tretji mol. A zakj se solz?Bl ali veselje t solze rod?


6

Stari grad

Tam gori na strmih peinahZapen mi dviga se grad;Brln mu tovari jedn je.A sove so v njem gospodinje,Gospod mu je pisani gad.

e vekrat jaz stal sem na vrhuO divnem razgledu zavzt A kadar v temine se rneZidovje t staro zagrne,Ne hodil bi gr za ves svet!

Na vasi zvon jedva naznaniNo polovco na glas:Glej, sobe grad razsvetl se,Vse v blesku arbnem ar se,Dnij davnih povrne se kras.

S prijatelji v svetli dvoraniGrof bledi za mizoj sed;Sed poleg njega devca,Objemlje jo vela levca,Z desncoj grof ao dr.


7

Ne boj se! tolai grak jo,Ne boj se me, krasno dekl!Oh, koj se ti dua privadiNa mojem veselem tu gradi,Glej, ljubi te moje src.

In glasna zdravca zariZdaj grofu od drnikov vseh;In divje druhl se grohoe,Mej njimi pa deva se joe,In joe in sili jo smh

uj, kd pa tam doli pod gradomRazsaja in klie tak?Oroje mu v rokah se svti,Nazj pak jo hoe imti Oj herko ujeto, mlad!

A kmalu potihne tam doliPred vrati t kmetiev krik In v roki glav krvaveoTam gori pred drubo umeoPokorni prinese krvnk

In vaki petlin zapje,Da zarja pripelje e dan:Ko trnil bi, blesk ves ugasne,Prikazni izginejo jasne In grad je spet pust in temn.


8

Slikarjeva slika

Konno! Tke slike n videl samostane v cerkvi svoji stari, odkar blest ez pln.

In opi in paleto zdaj odloi slikr,Zr v sliko, ki obsva jo solnca zadnji ar.

eprv se drug ti v ivih top sedaj oh,Odsv njih vender pravi ar se tudi v th.

eprv zdaj drug okua st gorkih tvojih med,Rubna njih je vender na sliki tj-le sled.

eprv te nmam ve, ponosna deva t,Podoba vender tvoja pred mnoj zdaj stoj!

In za slov enkrt e poljubim naj te zdaj:Oj z Bogom, z Bogom, lpa Madonna, vekomaj!

In el po blem svetu je mladi umetnk,Del je novih videl, ustvaril slavnih slk.

A dsi ga astjo, a dsi ga slav,Iz glave in iz srca Madonna mu ne gr.


9

* * *

Stoj, stoj na gori prastr tam samostn,K molitvi samotarje v njem vabi zvon glasn.

In vsak dan, ko e bratje ostve boji hram,Ostaja pred oltarjem redvnik Stanko sm.

Zr v sliko na oltarji, Madonni zr v o,Zamknen gleda vnjo, sam s sboj govor.

* * *

K molitvi v cerkev vabi menihe zvon glasn,Kj Stanko pred oltarjem ve ne stoj t dan?

Na odru tam mrtvakem on v celici le,Preudna po deeli o Stanku vest let:

Da bil bi, pr, pokojnik slovei tist slikr,Ki slikal je Madonno prekrasno za oltr;

Da hodil je po svetu brez vre, brez Bog,V samti pa napsled je nael mir src.


10

Brodnk

Mej skalami Sava um,valve mogone val,V naraj jih Dnavu tira.oln ziblje ob bregu se tam,A ribi mi v njem sed sm,Na vslo se truden opira.

Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlnPa jderno v drugo tam stranez umno preplji nas Savo!uj, tursko rumno zlatPlailo bogato ti b e nee ti vzamemo glavo!

Molita e polje in lg,Tam nkraj kranski ostrgV neskrbnem e spanji poiva.Zaviti v pla temne noOgledat poslani smo m,Kd kleti sovranik se skriva

Ne maram za vae zlat!em m pa ribiu b?Zastnj vas ez reko prepeljem.


11

In tudi mi sive glavJemti ne bode treb;Rad vaim ustrezam poveljem.

e olni od brega letIn nese oglednike tri;Veslaje pa ribi oziraSrp se v vrtnje vod,Ki rado se s olni igrIn slastno na dn jih poira.

Res, hrabro src ti im,Res, vrl prevoznk si t na.N tkega blizu okli!A nas bo pohvalil glavr,Oh, krasen pa aka nas dr,Krasneji nas n e nikli!

Na mestu! d ribi krepk A vslo zane v vod T vae in moje plailo!Bes, djaur! e krik iz valv,Iz mkrih je Save grobv Potm pa vse tiho je bilo.


12

Svetopolkova oporoka

Rog odmva bojni po Moravi,Po dravi kralja Svetopolka.Gospodr pak zvestih MoravnovSam ne vodi hrabrih ve vojnkov,Sam ne sue mea nad sovragom,Sam ne proi puic ve iz lka,Sam ne gleda bojev ve krvavih.

Aj ponosna stlica se dviga,Vlegrad tam slavni na Morvi!V Vlegrada sredi krasen dvorec,V dvorci zlata krljeva sobana.Zadnje arke e poilja solnceSkozi kna v zlato t sobanoIn obseva pstelj dragocno,Kjer poiva bolni kralj moravski,Kralj moravski, Svetopolk mogoni.Trje so pri njem sinovi zbrani,Trje: Mojmir, Svetopolk in Zbor;Zapustili boje so krvave.Sluat prili so iz ust oetaZa slov si opomine zadnje.


13

Glej, in vspn se jim kraljevi oa,Ozre v svoje se sinove mladeZadnje zbere e mo telesne,Pa besede govor jim tke:

Vsprmi Bog vas, oj sinovi moji,Deca moja, nade moje sladke!V Vlegrad ste sveti sm prispli,Pa krog mene ste se vrno zbrali,Da pozveste zdaj mi oporoko.O, da vam bi moji zadnji glasiv duo segli in src globko,Da bi svoje vam besede zlateVdolbsti mogel, ko kiprja dltorke vdolbe vene v trdi marmor! Z bjnega ste polja v prispeli.Arnulf tamo brti se z Arpdom,Kralj kranski brati se s pognom In zakj, ker nima ure mirne,Dkler zlo moje na MoraviKrepko drui Slvine sinove! Mesta naa zdaj puste Franki,Po deeli plni Arpad divji Huji hejo priti e sovragi!Ali, ujte me, sinovi moji,Pmni, Mojmir, Svetopolk in Zbor:Naj je vrag va zviteji od Frankov,Naj je ljuji od Arpdov ljutih,Naj pridre od verne strni,Naj od juga toplega privreje,


14

Naj, odkoder solnce zlato vstaja:Vse oroje jedno vam premaga Brtovska je zloga t oroje! Tr podajem plice vam ibke;Lahko zlomi vsako roka vaa Kj? detnja, pravim, roka nenaLhko plic th str vsako zse.A egva roka jih prelomi,Kadar mona vez vse tri med sbojV zvezi skupaj vee nerazvezni?!ujte, Mojmir, Svetopolk in Zbor!Vae bodi vliko kraljstvo,Na Moravi vliko slavjansko,Kadar oa va otide v deel,Kjer je Samo, drugi so oaki!Daste li mi zdaj besedo sveto,Da ljubiti hete se ko bratje,Mirno bodem se k oakom vlegel,Mirno spval v svetih tlh domaih

In vsprijemi t prisego sveto,Kralj moravski trudno glavo ngne,Njega silni duh k oakom ide

Kj se ri po Morvi irni,Po dravi kralja Svetopolka?Rog je bojni, ki tak odmeva.Po ravninah in po gorah klie.Je li svrag od verne strni,Ali priel je pret od jutra?


15

Je prihrul li s sverja v Morvo?Ali z juga je sovranik kruti?uj, iz temnih razvaln stolnih,Velegrajskih podrtn otonihDuh odgvor pje nam zamlkli:Ni sovranik tujec nas poknal,Nego vrag je ljuti iz oine.Brat je zoper brata pest zavzdignil,Mojmir pest je dvignil zoper brata,Svetoplka in Zobrja besno,Rodna kri med sboj se proganja!Iz src so vrgli oporko,Oporko Svetopolka kralja!A pokra klete t grehteVnukom bo e pznim tujev jarem!


16

Poslednje pismo

est dolgih mesecev e b,Odkar odtd je vzel slov.

In njega le e n dom,O njem n pisma, ne glas.

Oj ljubi moj, oj enin moj!Mar veno traje divji boj?

Na pragu dklica stoj,Po vasi potni rog zven.

Ima kaj, potar ti, za m? B, mislim, pisemce za t.

In drobno pisemce ji d,T pismo pat rn im.

In bre, bre pismo t Ne gr, kar bre, ji v glav.

Kdo drug e v list pogledaj mi,Kj v njem stoj, povdaj mi!


17

In sstre, bratje, cela vasIz lista brali t so glas:

Da krogla privrla je,Pa ga v src zadla je!

In slua porolo t Ne gr, kar slii, jej v glav!

Na prag zahaja dan na dan.Ko potar trobi v rog glasn.

Po pismih praa iz vojsk,e ktero nosi nj im.

Pa mnog in mnoga list dob,A znjo, znjo ve jih n!


18

Anka

Gr po stezi ez polj zelnoAnka mlada, dte zapuno.Koveg lhek nse mi v levciSolze z desnoj brie si po lici;Joe milo mi sirta Anka,Stoe milo, toi brez prestanka:Oj, cvetce, srene v sestrce,Jasno vedno vam je lpo lice;Jad nobeden srca ne pretresa,Solza vam ne kane iz oesa.A gorj mu, kdor od dma mra.Kdor na dmu nima ve prostra.Komur stare v hladni grob dejli,Kogar kruha sluit so poslali!Roe poljske, dejte razodti,Kj sirte delamo na sveti?

A cvetce cvtejo, dijo,Anki mladi ne odgovorjo.

Stopa dalje po stezci Anka,Bl premilja svojo brez prestanka;Ptici vsaki alost svojo toi,Ptici v grmu, ki veselo kroi:


19

Kj vam pravim, pevke moje mile,Kj vesele bi pa v ne bile!Skrb vam nkdar srca ne pretrsa.Solza vam ne kane iz oesa.A gorj mu, kdor od dma mra.Kdor na domu nima ve prostra,Komur stare v rani grob dejli,Kogar kruha sluit so poslali!Pa mi, ptice, dejte razodti,Kj sirte hodimo po sveti!

A veselo ptice vrgolijo,Anki mladi ne odgovorijo.

Ide Anka, pride do potoka,Pak na brvi zaiht, zajka:Ptok bistri, voda uborea,Bl neznana tebi je skelea.Kako lahko mi skaklj po polji,Solnce, tema vse ti je po volji!A gorj mu, kdor od dma mra.Kdor na dmu nima ve prostra,Kmur stare v temni grob dejli.Kruha sluit pa sirto dali; Ptok bistri, ve li razodti,emu pa mi revni smo na sveti?

Slii voda to ihtnje vroe,uti solze vse padajoe,Te ptok umno po livadi,


20

Re ptok hladno Anki mladi :Dale mene pot po svetu vodi,Dosti ptok vidi, koder hodi,T-le v ti, dkle, razodti:Prva nisi zadnja ne na sveti!


21

Judit

Gorj ti, Betlija, jutri, gorj!Zdroble te bodo asrske rok.

In tvoje sinve poklal bo na meIn tvojih her ne bo vdela ve.

Pa, kar jih na me ti pomril ne b,uj, vsak nam kot suen pokril se b!

Srdt Holofernes tak se rot,V atru s prijatli za mizoj sed.

In ator ar se od tso svetlIn miza ib se od dragih jedl.

In ae se zlate od vina penIn vjvodi lica od vina gor.

Se bolj od ljubezni src mu gor, -Uga mu lpa ga dovska h!

e kpo do vrha nalila mu jePa sladkimi usti napla mu je:


22

Greil je, grel in razalil BogMoj nrod; zat pred tebj trepet.

Od bratov in sster pritkla sem k vam,Oj, misli skrivnstne tu v prsih imm.

A tebi le, vjvoda vliki moj,Skrivnst razodti vso hoem nocj!

Na zdravje ti ao t pijemo vsi Najlepa si, Judit, za moje o!

e predno razsvti nam zarja nebPremagan sovranik b s tvojoj rok!

Ves tbor zatorej nocj se radj,Zaveznico svojo spodobno spotj!

In ae veselo okrg zazven.In vjvodi vedno bolj lica gor;

In vjvodi vedno bolj srce gor,Ugala ga njemu je dovska hi.

In pmet objla mu vinska je mo,Tovrie vzla mu pzna je no.

In Judit se blia izdajica t! Vojvdi se blia, da dom mu prod!


23

Tik njega stoj e, da vse mu pov? Gorj ti, Betulija, jutri, gorj!

* * *Na boj, oj tovrii, sije e dan!In slice stre in mee ob dln!

A kj nam je vjvoda? Brate, povj! V objmu mar dovki? V tor poglj!

Tam gri na zidu pa ena stoj!Glav Holofernovo v roki dr!

H! grza napade Asrce in strah.Kak jih od mesta spodita na mah!

A tso za njimi se ri glasv:Bog vi te, Judit, do pznih rodv!


24

Javor in lipa

Od blde oblt meseneNa lazu mi javor stoj,

Sred none mrtvake tiinevejvje mu udno um.

In listje umee se gibljePo vejah skrivnstno tak

Ne mara, da v sanjah se zibljeUbgo samtno drev!

Vtric njega tam lipa je v cvetji,Krasneje je nima t gaj;

O njenem presladkem objetjiOn sladko pa sanja sedj.

Ne snjaj o lipi cvetoi,Moj javor, tvoj sn je brez nd!

Na vke od ljube te liPrerok, predalek prepd.


25

Pevev grob

T torej gomila zdaj tvoja le,T torej zdaj srce pokojno ti sp!

Glej, ploa e kae kamnnaNjegovega rke imna.

Pa dolgo e, dolgo je tu pod zemljj!In meni se zdi kot bi bil pred menj:

Ves, kakor mi ije in die,Ves, kakor pravljca ga rie

Pod clicoj svojoj sed samotr,Na vrtu sam s sboj gol samotr;

uj ga le roe cveteIn ptice po drevji poje.

Marji na slavo do danes sem pl,Prepvati druge zdaj psmi bom jl;

Vm, ptice, odslj bom prepval,Vm, roe, src razodval.

Najlpe vas psmi navaditi m,Ki sm je pred brati zapti ne smm.

In vender jo moram zapti N mi je v srci imti!


26

Ej skro, ej skro me v grob polo,Ob njem se naslite ptiice v,

Iz srca cvetce mi kljte,Gomilo preprzite, krjte!

Stoletja pod zemljoj e spaval bom jaz,Nad mnoj pa psem t boste taas,

V pevke mi vedno e ple,v roe sladk jo dehtle

Pa, ko je redvnik zatisnil ok,Zagrebli ga niso pod ivo zemlj;

Sred cerkve so grob naredili,Nnj marmor tek poloili.

In psem, ki pl jo je Stanko nekdj,Kak bo pri grobu njegovem sedj

Iz slavevih grl mu kipla?Iz aic cvetlinih puhtla?

In tkaj gomila zdaj tvoja le,In tkaj zdaj srce pokojno ti sp!

D, ploa na tlh mahovita Na njej im tvoje se ita.

Sred bujnega gaja, koatih drevs,Med pisanim cvetjem tvoj grob je tu vmes!

A v krogu sred gozdne temineRazste stojjo zidne.


27

Mar vkov vihr je zat sem prihrlIn zid samostanski zat je razsl,

Da tvoje le elje bi branil?Da tvojo bi psem ohranil?

uj, v glasih stotrih odmva sladk: Menihovo psem pa ptice poj!

Uh mi poslua, poslua Umvati zne jo dua.

Ah, psem, ta psem mi znana se zdi uj, ko o svobdi se li ne glas?

O ndeji pa pokopni,O zlati svobdi prodani.


28

Tri ptice

Ptice tri pred kno priletle,Psmi tri na lipi mi zaple.Priletla k meni prva ptica,Kj je pla ptica lastavca?

Dale, dale mesto tam le ti,Pa za mestom reka se val ti,Reka irna, umna in dera;Pleg reke ribieva ka.Kadar v vei rod svoj nahranjujem,Mnogo vidim ti tak in ujem.Redko ribi mi dom je stari,v koi herka njemu gospodri.Slmnat krov je in beraka koa,Pa je tka roa v njej cveta!esto herka sma gospodri,Oa ide, v olnii ribari;On odhaja, nkdo pa prihaja,Pa pri herki cli dan ostaja!Lp junk je, vteke postave,Poln zlatnine ves od ng do glaveSablja mu do zemlje se dotie Glej, in dkle se mu ne odmie!Kj odmie! za rok ga vdi,


29

njim po izbi gor in doli hodi!Vasi na dolgo njim posda,Tujec dkle, dkle tujca gleda;Vasi njima zbliata se glavi Bog v, kj pa n dekltu pravi! ...Nego udo t e ni najvee!Veraj dte v koi vzrm leee;Dte v zibki sladko se smejoe Poleg zibke udo dekle joe!Dkle joe, dete se ji smeje Jaz ne morem, Bog vas naj umje!Ali tujec ni ve ne prihaja,Dkle samo solzno zdaj ostaja ...

Pesem svojo lastavca spla,Psem spela, z lipe odletla.Pa je druga priletela ptica,Kj je pela meni pa senca?

Dale crkev tam je v mestu bla;Tam od crkve sem ti priletla.Ba na knu bila sem cerkvenem Sluaj psem, koj ti razodnem !Nad oltarjem lpa je svetnca,Pred oltarjem lepa pa devca;Z ninom je pred duhovnom stala,Rko desno ninu dajala.Oh, bogato vzel si je nevesto,Bogateje nima celo mesto!On junk je, vteke postave,


30

Poln zlatnine ves od ng do glave.In veselo orglje zabujo,In vesele psmi se glasjo uj! kd sredi crkve tam zajoe?Ej, spoznm jo! tam iz nizke koe:Ribieva hi je tam ob reki,Znana mi po lici in obleki. enin t je nkdaj k njej zahajal,esto v koi tam pri njej ostajal!Kj senca tega ne bi znala!Saj sem vekrat tam na knu stala,Tam na knu ribieve koePoleg reke umne in deroe.emu dekle zdaj veselje mti?emu svatom je sedaj na poti?

Odletla z lipe mi senca,Priletla tretja k meni ptica;Vrana rna k meni priletla,Kj je vrana mi pred knom pla?

Dale, dale reka tam um ti,Pokraj reke koa pa stoj ti.Ba ez reko davi sem letla,Kaj pa ribi tamkaj stari dla?S siloj vsj se starec v veslo vpira,Pa svoj olni proti bregu tira;olni tira, herko svojo gleda:Hi v narji sp mu danes blda Pa im blie koe olni pluje,


31

Tee ribi stari mi vzdihuje:Lahko, herka, bi e iva bila,Da v valvje nisi mi skola

Psem svojo vrana rna spla,Psem spela, z lipe odletla.


32

Porka

Stoj tam gradi bel, stoj;Mo se lpa grajska hi.

Kar rica med cveti je,Nevesta med deklti je.

Sred grada je kaplica,Oj, krasna boja clica.

Stoj v kapeli zlat oltr,Pred njim pa zaroncev par.

Poroa ju duhvnik mlad,Duhvnik mlad, redvnik mlad.

Na veke srena bodita,Po jednem poti hodita!

Tek iv ivljenje se,e ne del trpljenje se.

A slaja rdost je src,e isto si delita dva.


33

In vnani presreni parOstvlja zlati e oltr.

Pa na v njega vpr o,Pa tiho ree grajska hi:

Bog sm, Bog sm nad nama v, A nkaj mi te src!

Pred patra pokleknla je,Odveze izprosla je.

estiti oa Vladimir,Zdaj vabim Vas pa na svoj pir.

Gosp bogata, to ne gr!Ber Vas gledati ne sm.

Bil nisem Tebi mar nekdj Pokj bi svat bil Tvoj sedj!

e n pogled na nj hladn Menh se vrne v samostn.


34

Svetnja

Bogstva n mogla mi dati,Svetnjo pobono sam;

Na glas je solzla se mati,Preteko bil je slov.

Svetnjo n zlato! je dla,Zakld to estt je, moj sn!

Od dedov sem jaz ga vsprejla,Zdaj dajem ga tebi v spomn.

Domae bo kraje ostvil,Med tujimi hodil ljudm,

Zakld pa t moj ti bo prvilO domu, kjer mati iv.

Rodve bo videl sreneje,Zemlj bogatejo drugd;

Svetnja te spmni: krasnejeOd svoje ne najde nikd.

In ko bi nas tujci grdli,Domao nam smili last:

Svetnja te spmni, sin mili,Da matere brani mi ast!


35

Na glas je solzla se mati,Ko teko jeml sem slov;

Niesar imela n dati Svetnjo pobono sam.

Svetnjo t hranim jaz vrno,Od matere dano na pot:

Ljubzen za dm neizmrno,Za dom in nesreni svoj rd.


36

Celjska romanca

No nad Celjski grad e pzna pada;Kd na tihem jae mi iz grada?Varno stopa po stezci vranec,Brme svoje nese v dl niz klanec.Prismej se ip izza oblaka Lahko vidi ga sedaj junaka.Halja rjava krije redovnka.Redovnka, vega svetnka!Glej v obraz mu, glej t lica vla!Od solz so pa mu obledla;T o kot da so brez ivljenja;To prihaja, brate, od trpljenja.Od moljnja, svetega bednja!

Hitro stopa vranec v meseni,Jzdeca e nse po dolini.

Bre stpaj, knji vranogrivi,Bre stpaj knji iskrovi!Glej, tam slo znano je pred nma;Pohodla esto sva je sma.Dobro znana ti je hia mala Kraj vas tam bova spet obstala:Tebi ovsa za veerjo dajo,


37

A najbolje meni, kar imajo Torej spjva !

Postj, pater Ureh, preslavni Celjn,Svetnk po deelah devetih!

Pri kraljih, cesarjih svet si poznn.e bolj pa pri naih dekltih!

Deklta slovnska cvet nam na ast,Lepta njih v psmih slav se;

Kj uda, e v sladko lepte si past,Ujl pa napsled e T se!

A dkle iz nas in poboni mo T Kri vlik, uj, nista jednaka:

Mladnke so nae rudee krv,Po Tebi se modra pretaka!

A ker si mogoen, lehk nared,Da sitna izgine razlika,

Lehk si za eno potm izvol,e ktera dv naih Te mika.

E, hdi kar z nami k posvetu takj,Da mki se dogovormo!

Pogodbo podpie nam sm e nocj Poprj Te domv ne pustmo!

Slua Ureh gvor starene,Dobro slii ni na t ne zine.


38

V grlu nkaj sapo mu zapira,Plah nekako se okrog ozira:M stotina strai ga vanov,M stotina hrabrih Teharnov!S konja stopi Ureh jim poasi,Ni ne ree malko odkalj si.V sredo mj-se vteki vzem ga,Pa k upanu na posvt ved ga.

Starene vsi se poklon mu,Dolgo pismo pan d v rok mu;ita pismo rjavi mnih Celjski Kj li sklnil modri zbor je slski?

Jaz, grof Ureh, grof in knez Celjnom,Vsm Celjanom in okolinom;Knez Slovencem in gospod Hrvatom,Nam sosdom, naim ljubim bratom;Desna roka kralju gospodarjuIn pobratim turskemu cesarju:Teharane poplemenitjem,V plemski stan vse selo poviujem Ali, kakor se po nae ree :Modra kri po ilah vsm naj tee!V grbu dvoje zvezd jim svti jasnihZa spomnik nj oj prekrasnih;Zvezd srebrnih dvoje v grbu svtiZa spomnik lpi Margareti,Ki je kriva, da Vam plmstvo da seZa sedaj in za vse vene ase!


39

Gleda Ureh stareine srnjske Ej, prejake so pest slovnske! Tiho sde, s ela pot obrie,S svojoj rkoj pismo jim podpie;Podpisavi jo domv popie.

Teharani pa, junaki zviti.Dan dananji e so plemeniti.


40

Balada o potresu

Prapri vihrajo, zvonvi poj,Procsija dolga se vije,Pevje, mole litanje;

In pva in moli in prosi tak:O uj nas, Bog, v sveta nebesa,Obvruj nas potrsa!

Svetnki, svetnce, usliite nas,Prijtelji vsi nad zvezdmi,O bdite vrno nad nmi!

K vam vsplavaj molitve goree naj glasIn k tebi, na Oa, v nebesa Obvruj nas potresa!

Uslanja vredni, oh, nismo pa mi;Uslianja vredna jedinaNedolna je naa mladina.

Nj pronja, preblaeni, k vam naj kip,Nj sli, Bog, v svoja nebesa Obvruj nas potresa!

Prapri vihrajo, zvonvi poj.Procesija v cerkev se vijePobono mole litanije;

In staro in mlado prepeva srn


41

In psem se ri v nebesa:Obvruj nas potresa!

In orglje mogono s kor zabu,In manik v ornatu mauje,Presveto daritev daruje;

On z nrodom moli, ne moli za s,Goree vzdihuje v nebesa; Obvruj nas potresa!

Kraljca svetnkov, o uj nas, o uj!Devca brez grha spota,uj, romarjev klie te eta!

T nae vzdihljje Sinvi darj,Gr nesi jih v sveta nebesaObvruj nas potresa!

In rglje bujo in pevci poj,In manik ves v zlatu mauje Podzmeljski grom se zauje!

Madonna v oltarji se zmaje mon Zamlkel krik uje v nebesa:Obvruj nas potresa!

Vse tiho? Kj crkev? Glej, zemlja zij!Iz brzdna trl podrtne Vse tiho na dnu globoine?

Ne! Glasno mrlii vpij do Bog,Tisi krijo v nebesa:Obvruj nas potresa!


42

aa nesmrtnosti

Kadar ob smrtni uri duastopi loveku do grla..

Kd mu ponudi arovne pijae,da bi ga otl!

Koran, sura 75

Turban psan dii rso glavo,Damaanka mu vis ob boku;Knjiga sveta je pred njim odprta, Koran ita mladi Abduraman,Koran ita, suro ba o smrti,In o smrti in ivljenji venem.Svtel dan mu sije skozi kno,Krasno jutro v izbo se smehlj mu,Jasno jutro, dte vesne mlade,Ali v dui jasno n kalifu.Teke misli misli Abduraman! Smrt! e zopet duha obletava,Vea rna, misel nevesela?Smrt? Umrti! Moram li umrti? Allah, v srci vgal ti ut ljubezni,Glavi vdihnil si modrsti dha,Me oblasti dal si roki moji!Glej, kak naj loim od ljudj se!


43

Vee nnje me ljubezni spna!Glej, kak naj misliti prestanem?V duhu nosim svet in tebe, Allah!Glej, kak naj z meem se razstanem!Najzvesteji mi je on tovari V tekih mislih je kalif kordvski!V tekih mislih tri pozove k sebi:Zove k sebi Hkima, zdravnka,Zove k sebi Sfra, arovnka,Zove k sebi dervia Rada.

Stopi prdenj prvi, Hakim, lenik.

N li lka zoper smrt na svti?emu duh nam, emu vde bistre? Mora biti veno em ivti.

Jasni emir, solnce zemlje panske!Sreen, sem, da smem pred tboj stati.Mo veliko ima znanost naa,Ali, vsakdo venosti n vreden!..T nastrzi si v kristalni aiRse v polji, predno solnce vzide,Stpi v ros bserjev mi morskih,Pj pijao mojo jutrov sedem Veno vel bode, emir jasni!

Jedva svita dan se nad Kordvoj,S aoj v roki spe kalif iz mesta.V polje ide, predno solnce vzide


44

Rso stree v ao si kristalno.S polnoj aoj v grad nazj prispje,Vre vnjo bserjev peco,aka, aka na arovno pitje,Ali bser ne stop se v rsi!

In e stopi prdenj Sofer slavni.

Svtli emir, mosleminov dka!Neumrlost dati ti Sofer.Mnogo more vda res zdravnika Vse premore vda arovnka.Alkimja, sveta vda naa! Glej je ae, ki nesmrtnost daje!Pj zdravilo njeno udodelno.Pj zlat, v tej ai raztopljno Pj iz kupe moje si nesmrtnost!

Sm posksi jo poprj, pijao,Ngni krepko, Sofer moj ueni!

Svtli emir, aa t n zmeT jedni...!

Sm posksi prvi!Dej, da vidim pitja prej uinek!

Dvigne Sofer kupo k ustnom svojim.A kalif nad Sofrom damaanko.


45

Glejmo, je li pitje tvoje pravo Abduraman mu odrobi glavo.

Stopi prdenj stari Ali Raid:

Najmodreji si v Kordvi, srec?E, povj mi in skrivnst razjasni:Ni li leka zoper smrt na sveti?Mora biti veno em iveti!

Dvigne roko stari Ali Raid,Dervi stari v halji siromaki,Siva brada mu do pasa pada, Dvigne desno pa kalifu ree:

Lka ie, mladi Abduraman,Lka rad bi, ki nesmrtnost daje.Pil zdravilo, ki ti venost daje?Iskal leka tkega pri vraih,Iskal e si ga pri arodjih Prevarili pa so vsi te kruto Sm im jo ao arodejno,Sam nardi pitje si nesmrtno!aa tvoja je ivljenje tvoje!Sm naplni z venosti jo lkom!aa tvoja je ivljenje tvoje.Vlivaj vnje vsak dan dla dobra,Dela slavna za rojake svoje,Za rojake in za domovino!Zlga ina pa n jedna kaplja


46

V ao nkdar ti ne kni toto!Prej ne nhaj vlivati v posdo,Dokler polna tista n do rba,Dokler polna isto n do groba Truplo tvoje pa strohn v gomili,Ali aa tvojih dl ostane!Nrod tvoj bo pl iz ae tvoje,S pitjem njenim bode se napjal V dlih svojih vel sm bo veno!

Knjiga sveta je pred njim odprta.A ne ita mi kalif korna,Zre za starcem, kteri ba odhaja,Zre za njim, sam sebi si epee:T utegne aa biti prava,aa tvoja, modri Ali Raid.


47

Zimska romanca

Pet mesecev?! Do maja se mi zd,Ko kuriti nehmo e pe

Saj veste, kaka mo je lpe ene.Jaz ljubil nj sem, na, na mene.e vrabec sm iskati si druce,Kd to loveku braniti bi kanil?No, nma zkona n nihe branil.Naravne, pravijo, so t pravice.

Ljubezen bila vsa je dota njena,Jaz njej dal kos sem svojega imna! Gospod sodnk! Prijtno tu pri vas je.Ej grka pe, ej ljuba ti toplota,Ko godci gdli bi okrg ivota!A druga pla v koi tam pri nas je.Ko zdaj-le brlo je krog prhle koe,Na knih led je vence vl cvetoe.Na smrt je bolna na mi leala.Ki rvom lanim je ivljenje dala.In jaz dom, gospod sodnk, brez dela;Brez dela pa nas jeden nima jela Odrven, okamen e s asomloveku srce v revnem tem ivljenji,In v borbi tej za kruh in v tem trpljenji:


48

A bde nae odolti glasomVe mogel nisem. Planem tj na grad!Otrci zmrznejo mi v jedni uri,Drv prosim malko, da se pe zakuri!

Ha, e jih zebe, pa gred naj spat!

Gospod premilostni, pa prosim kruha! Beraem tu ne pee se, ne kuha.

Obleke stare bode morebiti,Da mogel deco golo bi pokriti Pobri se!

Ostavil bil sem grad In tisto no sem moral biti tat!In greh je krasti, rekla mi je mati,Pokojna mati Bog ji nuk plati!

Src imate, sodni v gospd!Usmlite e mojih se sirt!Da moji ne bi t, kar jaz, postali,Da ne greili bi in ne jemli:e moje dajte z mnoj vred zaprti,Da jesti bodo mogli in se greti

Ej, draga pe, preljuba ti toplota,Tu godci godejo okrg ivota.A zunaj tam kak spet s snegom mteIn v divjem plesu vihra sue pte!


49

Kristus in Peter

Vzvelar in Peter po svetu hodila.Po svetu hodila, nevedne uila.Pa gresta mi nekega dn obPo vliki cesti tak sam.Za gre e solnce je sprvljalo se,Od griev, vrev poslvljalo se.Poasi korakata ma astita.Globko zamiljena ne govorita.Globko zamiljena ne! to se pravi:Zamiljen v resnci bil sm je Gospd,V tl gledal in gledal je celo pot,Bog vdi, kaj mu je hodilo po glavi!O! Peter bi zdavnaj e rad bil golal,Z velikoj teavoj je tih bil in molal(Ker, kdor veliko in rad govor,Ne misli globko izkunja u),Beseda mu ba je na konci jezika:Pred njima prikae se udna slika!V dnu jarka globkega, tik pri cestiKmet leal je vznak in v nezavesti.H, klada pijana, zmzi se, zmzi!Zadre entpeter se v sveti jezi; Domv! mar ni se ti e ne mud?Brez olja je starka dom in sol!


50

A Kristus entpetru s kazalcem pomigne:Pomgaj, da reve na noge se vzdigne!Sk trsov mo pa je malko uknil,Doslj se e n bil nikl upijanil,No pten je sicer in dobra dua entpeter strm te besede poslua,In, hoe noe, do prvega praga Pod pzduhoj kmeta vod, pol nos,Pod pzoj rojaka se dobro pot Vzveliarju spraviti ga pomaga.

Pa gresta po cesti zopet naprj,Kd jima naproti prihaja? glej!Bera je ostuden, poln gnilih gb,iv mrli, ko svoje dn modri Job.A glej, Vzveliar se jadniku blia:Oh, brate nesreni! srn ga pozdravi S poljbom bolnka pri prii ozdravi.entpeter se udi, od uda se kria.

Pa gresta po cesti bli naprj,Kd jima naproti prihaja? glej!Mo svetega lica, v obleki bogati,Na prstih se prstani bliskajo zlati;In glej, e od dale se jima odkrije,Hosna, sin Davidov! skoro zavpije No vender e jedenkrat hvala Bog!Oddahne si Peter bil ni mirOd sitnih pijancev in postopev,In gnusnih in gobovih samih berev;


51

Zdaj prvi nas srea mo pten in pravi!In Peter neznanca spotljivo pozdravi.A Kristus? popotnika e ne poglda!In nla od njega obrne se v strn,Ko mimo gr tujec ves sladek, skesn Za Petra spet nova uganka sevda!

Kak pa, da tga prezira? Povj!

Na ustnih t lovek pa nosi Jehvo,A srce le Mmona moli njegvo,O, Peter! t svetec je farizj.


52

Boj pri Pirotu

(Dn 28. novembra 1885. l.)

Kralj, igra je naa zgubljna,Udal se je, pal je Pirt

Premagana vojska je srbska,Bolgr na boji gospd!

Bolgr, gospodr e v Pirotu,Ko pi privihr nam e v Ni;

N varno ve tukaj za tebe,Hoj, bolje, da kar ube!

I v Bligrad, v srce oni Pridre pobedni mej;

ivljenje in krono kraljvo Bojmo se, da zaigr!

Nm slua vest grzno kralj mladi,Pred licem mu dela se mrak

A ranjencev prvih dovdeMu s polja krvavega vlak

Pomiejo tona nosilaPo ulicah Nikih se tam,

Spotljvo mno ranjence gleda,Mej mnoicoj kralj je sm.


53

In k prvemu kralj se pripgne:Za mene zdaj, jadnik, trp!

Naznani poslednjo mi eljo,Zgod se ti, esar eli.

Ob Mravi oa moj stariTam spet mi je stopil na prag,

In s praga se v daljo ozira,Dohaja li sin e mu drag?

Zastnj oa hodi me akat,Zastnj si napnja o;

Ugldal ne bde ve Marka Tolai, tolai ga T!

In drugemu deje vojaku:Bil brec si hraber vsegdr!

Naznani poslednjo mi eljo,Izplni jo tvoj gospodr.

Tj h koi ob Drini deroiZdaj plavam ez dl in gor,

Otrke in eno cvetoPoljubit, objt za slov.

Brez mene kak naj ivjo?Glad jih umor in pel

Sirte izram zdaj Tbi,T bdi jim oa, o kralj!


54

Pripgne se k tretjemu v krvi:Borl si se hrabro, sin moj!

Naznani poslednjo mi eljo,Izplni rad kralj ti jo tvoj.

N ena ljubea, n decaNe aka na mene dom;

Pogreal ne bode me nikdo,Ko s tega izginem svet.

Umrti, im prej dotrpti!Jedino t zdaj-le elm;

Kj rana na prsih tu smrtna!Oh, huje jaz rane trpm.

Sramta bol me, sramta,Da Srbu zdaj Kajn je im

Da nrod moj, bratomorlec,Krvave zdaj nosi rok.

A, kralj moj, ko smrt me poljubi,Zakliem, da ul bo ves svet:

Kdor brata mi uje na brata,T bodi t bodi proklt!


55

Solus

Premoenje vse del ubgim,Vse bogastvo svoje sveti Solus.Mre dune se iznebiti.Le Bog, le njemu sluiti.Pridite, vi revei, prosjaki,Zapueni, lani siromki,Pridite, za vse bo vsega dosti,Solusovi vi odslj ste gosti!

Vsak dan s praga Solus revne klie,v sak dan truma njih se mu primie;T napja, nim kruha ree,Z itom tukaj, z mesom tam postree.Bsi, nagi pritek berai,On obuva jih in jih obli.Ko najvee so pred hioj gnee,Ves denr med nj svetnk pomee.Hvala nbu! zdaj si brez vse tee.Dua, ni te ve na svet ne vee.Hia, polje, vrti, stoj! in logi!D, e t vse vae je, ubgi!N potno trebuh svoj gostiti,Ko tvoj sosed mora se postiti.Sam pri sebi sveti Solus pravi,


56

Pravi, dedov svojih dom ostavi.Brez bogastva vsakega, brez dma,Kko lhko se po svetu rma!Roma Solus ko bera okoli,Boga hvali, za darilce moli;Pak iz jedne v drugo cerkev hodiIn v nebesa duo svojo vodi.Zlato, srbro nsta mu na poti,Mamon trohli, t ga ve ne moti.In edalje bolj se posveujeIn pobonik vsak dan irje sluje.Sveti Solus! klie pecev tropa,Ko po cesti rmar mimo stopa;Sveti Solus! pravijo vaani,Ko prirma k njim popotnik znani;Sveti Solus! srnja vsa epee,Kadar v cerkvi moli on goree.

T svetnka jame alostiti,alostiti, tiho togotiti e ljudj se treba iznebiti!

Ide Solus, ide v kraje tuje,Glas loveki kjer se ve ne uje.Vsemu svetu se izogntiIn napastim njega vsem uti!

Dolga vije e za njim se cesta.Vse za njim tam: sela, trgi, mesta.


57

In za njim tam svet je z bunim hrumom,In ljudj so s svojim vsdnjim umom;Tam za hrbtom zanke in zmotnjave,Tam past so vse in izkunjave Vse za njim na veke!

Dln nad lo!Sle, zri se na rodno slo!Ozri se! Ne? Ne! Naprj v samto,Dalje, dalje v gluho tja tihtoPo neznanih potih, temnem lesi,Ob prepadih, med brlgi

Kj si?Kj si, Sole? Tiho, vedno tieOkrog njega. Le priroda die.Spe krepko, vedno svobodnje,Dih nje sveti mu naproti vjeIz ogrdij silnih, veliajnih,Iz ogrdij njenih venih, tajnih. Kako lahko tukaj je moliti,In moliti in Bog sluiti!Izpod skale tam umlj studenec,Solus tiho moli roni venec;Vrh nad glavoj mu epee palme,Ves zamaknen on prepva psalme;Sveti vzdihi mu iz prs kipjo,Ko ob zrji ptice vrgoljo.Izkunjave ni je tukaj mine,Od Bog ni ga ne trga

Ni ne?Kj zagleda veraj sveti Solus?


58

V nonih sanjah? Ne! o belem dnevi.Praznovaje? Ne, ne! Psalm pevaje.Kj zagleda? ko iz megle s krajaPred om mu znano selo vstaja.V sela sredi bli se zidvje D, to irni, krasni dom njegv je!In, ko da so se odprli zidi,On v sobane prebogate vidi.Oh, z moj ga vse neznanoj mieIn s arbnim glasom vse ga klie:Vrni k nam se, vrni, tukaj bivaj!Vrni se, tu vi in uvaj!Gleda Solus t mamee krase,Slua, slua t vabee glase,Gleda, slua glej! in spet dom je,Po domaih tlh se izprehaje;In sosska vsa kak slav ga,Vse ga hvali, vse na glas ast ga Majka boja! svetec ves se strese In prikazni v hipu razkad se.Zbrano Solus peva spet in mli,Z njim priroda moli naokoli.Divja roa se tik njega ziblje Kj nad aoj vspnja se ji, giblje?Glej, jasnje se podoba dviga:Lice dve, ki mu kima, miga? Tudi t tu! Solus se pokria,Da napst mu ve se ne priblia, No zamn; za slikoj druga slika


59

Mimo njega v sencah se pomikaDan na dan

uj, lovski rog glas sePo dobravi! Tam, kjer gozd jasn se,Zgrznen spal pod palmoj je sred laza,Mir sladk mu je sijl z obraza,Mir na veke varen pred napastmi,Pkoj veder, ist, ne skljen s strastmi;Vir umljl mu je mrtvake psmi,Palmov list je dral v roki desni,A na listu itali so slova,Ki jih roka pisala njegova:Vsemu svetu pa uel lehk si Sbe nesel smega s seb si!


60

Slovenska legenda

Odprte! pred rajem zauje se klic,In nkdo potrka tri krati;

e s kljui za pasom, veselih lcStoj sveti Peter med vrati.

Kd dua si boja? jo praa vratr,Od glave do ng premotr jo,

Slovnec ponien, nebeki kljur!In v rajsko elm domajo.

Slovnec! Oh, rad Vam verjamem t.Predbro pa vam ne god se;

Zatrej vsak raji ostavi zemlj,Pa k nam gor im br presel se.

Iz vsakega najdete tukaj stanVelikih in slavnih svetnkov,

Iz Vaega jadnega pa rod,Najve jih je muenkov.

No, predno Vam dprem sveti raj,Prestpiva venosti meje,

Oprstite! pr nas je tak obij, Kak Vam estito im je?


61

Slovnsko mi Primo je Trubar im,Saj kdo me utegne poznati

e dobro! entpeter mu ree smej,Poakajte tukaj pred vrati!

* * *ar se dvorana nebeka, ar,

od bajnih leskee se lij;Pred svatov nebekih sijajne red

Ustopi entpeter s kljui.

Iz solzne doline tuj gospodNa pragu je nae hie,

Poprsil ponino me je za vhod,A Primo Trubar se pie.

Kj? Trubar! vladika Tekstor d,Kak? Primo Trubar ste rkli?

iv li e t do dananjega dn?N zdavnaj e zgrel v pkli?

Po vsej domovini vam nkdaj razplBil vraje je svoje mre,

Ovce mi vse poloviti je htl Gospda gotvo to v e.

Kri boji! Slovnski Luter je tu!Bolestno kof Toma Hren vzdahne,

e tukaj ne bode pred njim mir?!Na dn vc nazj naj se pahne!


62

Pripeljal nemara s sebj cel sodSlovenskih je Svetih Psem;

Pe bil sem krit dal njimi povsd,Vseh mogel dobiti nisem.

Pomislite, Slomek se oglas,Pomislite, sveti oetje!

Kar Primo na zemlji ve ne iv,Pretklo e tristo nam lt je.

O vri njegovi n bilo sledV Slovncih o mojem asi.

Predlgam, da raj se otvri mo,Da brat na zasluni se spasi.

V jeziku premilem on prvi iz vsh,O, ujte! nam knjige je pisal!

In grh, ki uinil ga bil je, grh Spokorniku Bog ga je zbrsal

Joj! bil vam prepr in spor je na tPo celi slovenski strani,

e drugi zaeli nastavljati soUh radovedno rajni.

Z Jernimom sveti A vgutnSmehljje se tam pogovrja,

S Kvirnom epee kof Viktorn,Kazje na Petra, vratrja.


63

Metdiju pape NikoljSladk se na glas porga:

N, brate moj, slii in vidi sedj,Kj tvoja slavjanska je zloga?

In angeljci zlati okrg letajoS pertmi delajo veter

Pri vratih brez sape, osplo zr,Ko v tlh ukopn stoj Peter.

Mir! uj, s prestola svojega BogZdaj glas svoj svarilni povzdigne,

Slovence takj potolai okrg,Vratrju z rokj pomigne.

Do danes va Trubar je v gnji pripetZa greh se svoj stro pokril,

Od danes naj tukaj bo z vami vrdZa t, kar je dbrega stril.

Ker v vaem jeziku vas prvi ulMoliti je, psalme pti,

Zdaj veno me bode slovenski slavl,Pevje svoj: Sveti, sveti!

In klju zarolj in raj odprt,In Primo Trubar ustpi.

Mej slavnimi brati (pa mnogim na srd!)Bog sesti vel mu na klopi.


64

Preeren, glej, tam mu naproti hit:Naj bom jaz tvoj prvi estitelj!

Iz nrodne smrtne, stoletne noNa delo si prvi buditelj!


65

Na sedmini

Ne sma ti, ne sma ti Vsa vas se v solzah dnes top!

Predverajnjim e il in vrst,Sedaj ga krije rna prst.

Tvoj mo bil sicer e je star,e star, a dober gospodr.

Bil e je kratkoviden, res,In gluhih malko e us:

No zdrav in jak e korenjk,Krepk tak n starec vsak.

Oj, dober mo, predober mo!e dolgo pmnila ga bo.

Sm pravil nam je estokrat,Kak im te srno rad.

Mlad se vek ivljenja moj,Odkar poril sem se njoj.


66

Cvetoa na, vl e jaz,Pri meni pa n kratek as.

In vender, vender ljubi me,In zvesto hrani mi src!

Zvestbo nj poznate vsi Nobn je fant ne preslep

In zdaj je v grobu dobri mo,e dolgo pmnila ga bo!

Lu veno Bog mu skoro daj,In veni mir in sveti raj!

Lehk bi il e dkaj let,Prenkter dal nam moder svet.

Kak naglo ga je vzla smrt,Odnesla ga na tihi vrt!

Bog v, Bog v, kako je t?Kd sditi si upa, kd?

On star, a mlada, iva t Tak pa vekrat se zgod!

Oh, dobra dua, potenjk,Spotval ga iz nas je vsak.


67

Izpjmo ae polne zdaj,V spomn njegov vsak pije naj!

Kozrec vsak naj bode sh,Da mir njegov imel bo duh!

Da kdaj ne pride plit te,Nocj e morda strit te!

Udova le izpila n Kaj ti obraz tak bled?

Ne vidite pri vratih ga?Kaj neki v roki tam im?

Ne vidimo niesar mi,Pa varajo te le o.

Kak je bled, kak je bled! Moj mo?! kaj vraa se na svet!

Kaj neki svti se mu t?A! kupo mi dr z rok!

In v kupi mten je napj,Pijaa kalna, sprog moj!

Ne vidimo niesar m,Pa varajo te le o.


68

In zdaj iz ae piti ,e nese k ustnom jo, gorj!

Ne pj, ne pij teg, ne pij!V kot s kupoj, da se razdrob!

Gorj! Izpil je vse do dn Kak tel mu trepet!

Gorj, gorj! Ti pil si smrt,uj, v grlo si izlil si smrt!

Saj nisem natoila jaz,Nalil ti n je tisti as;

Ko tebe n bil dom,Bil sva njim sam, sam.

Rok ovl okl vrat,V uh eptal mi med.

Pril je bil sosdov sin,Prinesel udnih tekon.

Src je meni preslepl,A tebi v kupo smrti vlil!

Ne vidite li tam-le ga?Kak tel mu drget!


69

Kak si bled, kak si bled!Moj mo! Kj vraa se na svet?


70

Napoleonov veer

(1810. l.)

Hej, to je god vesl nocjV Ljubljani pri marali!

Kd teje goste, ki pri njemSo v dvorci se sestali!

ast, uenst, bogati svet,Lepte enske pstri cvet

Slav Napoleona.

Marl Marmont, to mo je vrl,Francoza slika iva;

S ampanjca polnoj kupicojOmizju, uj, napiva:

Fraternit, galit,Egalit in libert

T geslo bodi nae!

Vam, gostje slavni, ao tNa zdravje naj izpijem,

Ponosen sem in sem vesl,Da med Ilirci ijem;

Bog vi nao stlico,Prekrasno nj oklico,

Bog vi vso Ilirsko!


71

In vive la France! zarijoNavdueni glasvi;

Zven kozarci, se praznIn plnijo se novi;

S strun marseillaise pev zven,A z gdboj, petjem se vrst

Zdravca za zdravcoj.

V imeni cerkve: Vive lempereur!kof Kavi kupo dviga,

Neveste Krista ne teNobena zl veriga;

e dolgo bivaj pr nas dnij,Maralov nam najmili T!

Napiva maire ljubljanski.

Trgvec Ml: Francozom ast!Kupija cvte naa.

Odkar mej nami bivate; Pek Testi se oglaa:

In jaz prodm zdaj hleba ve; Mes zdaj mesto treba ve, Men Seka se hvali

Zven kozarci bolj in bolj,Nalivajo se novi;

S Francozom brati se SlovnV ast Korsike sinvi.

To slavnosti bo lp opis,Ki jutri polje ga v Pariz,

Vojvda Dubrovniki!


72

A sredi drube mnih tihNapitnice poslua;

Boj ntranji mu ita z lc,Kj snuje pa mu dua?

Mar rad napil bi, samotr,Ker mirni kot pust ti cr?

uj, zdaj govoriti!

V imeni svojem lastnem neVzel ao sem v desnco,

V imeni svojega stanNaj opustim zdravco:

V imeni vseh Slovencev tu,V imeni celega rod

Napoleonu slava!

V imeni naega rodIn naega jezika,

Kateremu stoprav od vasast dola je velika:

Izpijem ao toto vs Francozje, vam zdravco t

Od patra Valentina!


73

Svatba v Logh

Za mizoj sedjo svatjeIn godci sed za pejj;

Hej, to je vesela gostijaV Logh pri upanu nocj!

Veselo gdejo gdci,Nevesti src se top,

Ne upa se v enina zrti,Stidljvo povea o.

Na desni, glej, pri stareiniCel gospod upnik so tam;

Saj v Kani poastil bil svatboNekdaj e Vzvelar je sam!

Sordniki, blinji in daljni,Prispli so sre elt,Nevesti in eninu sree

Za t in za ni svet.

In kteri utgnili nisoesttat priti sam,

Darove poiljajo svoje Oj, draestnih, lepih rej!


74

Umtalno vezanih kiticIn vencev e poln je vsak kot,

Kolaev s trakvi ovtihNe mara, da bode jih stt.

Ne b li e konec darvomOd vskod za svatbo nocj?

e vaki je mlinar prineselZa enina darek s sebj!

To stari je mlinar Mohorko!Saj znan vam je mlin njegv

V dolini ob bistrem potoku,V zatiji vrb, jeljih vrhv.

V dolini ob umnem potokuKolesa se vedno vrt,

A mleti pomaga MohorkuRejenka, prelepo dekl.

Kj, ssed, pa t si prinsel? Sred izbe z darilom stoj,

V naraji jerbaek neenPred svati nerodno dr.

Na desnem in levem uesiGluh mlinar je stari mon,

Na ves glas poklanja svoj darek,Na ves glas zavpije tak:


75

l, t-le je dala, naj nesem!Dar vsprejme t enin naj sam,

A vprio neveste in svatovNaj jerbaek njemu oddm.

In kak je lep ga zavila O, Jlika naa to zn!

Predavi ga meni je rekla,Naj pr vas ostane dar t!

Njiv, travnikov, hosto, vingradIn hiico belo dob

Lehk se nevestice svoje,Moj ssed, nocj vesel!

Bogati pa v ste, bogati,A mi smo beraki ljudj

Pred enina dar svoj postavi,Obrne se mlinar in gr.

Pogledajo v jerbaek svatje :iv angelj kot dar v njem le!

Podoben je eninu jako Zat se tak mu smej!

Se gdci smij za pejj se,Smejjo se gosli in bs

Nevesti kraj enina lpiOd stida rud se obraz.


76

Vinska bajka

Na Sladkem Vrhu po trgatvi v hramuSodi trij mi stojjo;

V junakih starih, hrastovih, kovanihudni duhovi tam spijo.

Polno. Zadremal ba je gornik trudni:uj, iz klet kj um mu?

ut, epee, se v sodu prvem T-le duh bajni gol mu:

Le, le tam polje mi v tujni.Cesta po polji gr bla.

Ob cesti krma mi stoj samtnaKrma ,Pri lipi vesela.

Tovrniki bogati bodo prili,Zlatov rumnih ti teli

Konjev iskrih par odpelje meneZ vozom po cesti tja beli.

Posdalo tam potnikov za mize,Mldiev bode in starcev,

Ovljali si ude bodo trudneZ mnoj iz svetlih kozarcev


77

Pol sp, napol bed poslua grnik.Sldko v uh to um mu!

Sut, epee, se v sodu drugem Duh t slovesno gol mu:

Menihi z mesta prili bodo pme.V klet me zaprli globko,

O zarji vsaki sakristn bo siviV cerkev me nsil visko.

Menihi pri oltarjih bodo stali,Svete mi itali mae,

Kot kri Spasteljevo pil bo vsakterVsak dan iz zlate me ae?..

Poslua starec proroanstvo tajno,Divno v uh to um mu!

Sut, epee, se v sodu tretjem Glas pa navduen gol mu:

Dom ostanem raji jaz! OditiToi se meni po sveti;

Kjer ssal sem mladosti mo iz zemlje.T em sedaj dozorti!

Pa pride dan, in hram bo moj ovel,Gd bo vesl in slavnosten,

Iz grl pak ril tkrat bode mokihSpev se v dolino radsten:


78

Bog vi v aah naih sk t zlati!Vsa njim slovenska nam vina!

Bog v, ki rod jih, zemljo sveto vela vsa domovina!


79

rnoolec

Priel je po slov domv,Po in, majkin blagoslv.

Pobri mi se spred oj!Grd nanj oa zakri.

Zdaj kruha skat pojdi sm!Za sina ve te ne spoznm.

Proklni sina ko besn,Obrne se od njega v strn.

A mati plae, da je joj!Sin moj, sin moj, kj bo s tebj?

Gospd postati nisi htl,Iz rne ole nam ul!

Ne bo, oh, pred oltarjem stal,Nikdr ne nove mae bral!

In brez slovesa sin-dijkPrestpi zadnji rodni prag.


80

Klobk pomakne na o Kj komu mar, kj v njih ros?!

Od vseh zapen in prokltSkoz vas koraka v tuji svet.

Sm samcat ide iz vas,Lajaje sprmljajo ga psi.

In kna se odpirajo,Za njim se vsi ozirajo.

In mnog se zre vnj obraz,In mnog za sboj uje glas:

Glej rnoolca tam-le, glej! Ul je! Bog mu v grh ne tj!

Sosdov Martin Luter, h! Znj n ne pekla, ne Bog!

In kna se odpirajo,Vsi se za njim ozirajo.

A rnoolec nm in bledSkoz vas koraka v tuji svet.

Pa pride tja na kraj vas Tam bela hiica stoj.


81

Tik hie mimo mladec gr,I tam se kence odpr.

I tam se kence odpr,Obrazek v knu sne nj:

Zbok mne si od vseh proklt O, vrni mi se skoro spt!


82

Dvorski nrec

Kj slon tu sm, zamiljen,Dragi Ali, modri Ali?Glej veselja morje umno,Kak to plje po dvorani!

Kj stoj tu nm, zamiljen?Glej t pare, ki vrt sePo dvorani v plesu lahkem,Glej jih prince in princse!

Hodil mnogo si po svetu:Rci, kj, na kterem dvoruVeselce so krasneje,Nego moja je nocjnja?

Glej briljante, dijamanteV sultanje dijademu!Kj si videl lepih, drajih?Rad bi vedel, rad bi vedel!

Vrat Ade glej princse!Bserjev si kje e videlNa loveku kdj katereme svetlejih in e iih?


83

Kj si videl lancev vejih,Lancev e iz teje rude,Nego zlata je veriga,Ki jo nosi paa Jusuf?

In vilinska oblaila!Kj je lepe tkana svila,Kj obleka bolj ukusna,Nego tu na odalskah?

Zakrebljjo zvonki nrski,Siljasta se zmaje kuma,Ko iz sanj se vzdrami AliPa satirska skrmi usta:

Lpih videl sem demntov,Bserjev sem iih nael,In verg sem gledal tejihIn obleke vse to draje.

Dale treba n hoditi,Da se, sultan, sm prepria,Ka tvoj nrec, modri Ali,Glo pravi ti resnco.

Draja, nego svila dvorska,Revina mi je kmeka,Ker si vsak jo sm zasluiZ delom tekim in potnim!


84

Teji, nego lanci zlatiTu na prsih gizdalnov,Sunosti so lanci hudi,Kteri nrod moj tejo!

Bserjev e hoe iih? To so slze milijnovStradajih zarad tbe,Ki tu pase se pohtno!

In najlepi dijamanti To so svete srge tistePadaje s ela mu,Ki za svjcev kruh bor se!


85

Mejnk

Sejm bil je iv. Prodal i n je LahomTam par volv.

Zaksnil se, a v pzni, temni noiSm gr domv.

Hm, pravijo, da n ba varno tiTod obsorj,

Poptnike da asih rado straiOb cesti tj.

Pa bil je Martin svoje dni vojk vam,Na strai stal,

Po noi ul tam uro bti vsako Pa bi se bal?!

Se pri Custozzi smrti bal se nisem,Zrl ji v o

Pa tukaj mar ko dte bi treptal,e list ut?!

Dosp do svoje hoste uj, iz tme:Joj! km bi dl?

Kj? kd si bji kam naj dene, vpraa? I, kjer si vzl!


86

Vzel sem mej svojoj bil in tvojoj lastjoMejnk le- t,

Presdil ga skrivj na last sem tvojoZa senja dv.

Oh, in sedaj, odkar moj duh odplavalNa ni svt,

Nazj ga nosim, kleti kamen teki,Pa st e lt!

Hu, to te, ti! Tu se zablisne:Pred njim sop

Pripgnen stopa ssed Vid na ramiMejnk nos!

Pa bil je Martin svoje dni vojk vam,In n se bal;

Kak nocj domv je priel s sejma,Pa le n znal.

A udno prines mu vsi novco,Ko sne svit:

Sin umrl je nagle smrti ssed,Mej na Vid!


87

List iz kronike Zajke

Slavni svetec v blaenstvu nebekem,Kartuzjancev oa, sveti Bruno!Ki rodil si nas v dolini pusti,Tam v Sartrki nas rodil dolini;Ki razgrinja i nad nami pla svojZbranimi tu v samostanu Zajkem:Ne zamri, oa, ne zamri,Da ti sin tvoj, stari Marijfil Klotrov tvojih bivi prej nadzornik,A zdaj prior v domu tm nevredni Pie danes v kroniko t vrste,Pergamenu da izroa zgodbo,Zgodbo, ki bo alila te morda.

Trideset je lt e palo v venost,Trideset od tistih db lt dolgih!Dan jesenski bil je topel, krasen,Ko priromam tu pred kloter Zajki,Razoglav pred samostan prirmam.Palico sem potno dral v desni,A v levici sveti roni venec.Tik pred cerkvoj obstoj mi noga.Prag prestopim, v cerkvi sem prekrasni.Skozi kna gtika viska


88

arki solnni lili so se vnjo.Hia boja prazna, osamla!V refektrij grem; tam bodo bratje.Na stej so vrata vnj odprta,Od obeda e ib se mize,A v dvorani n je due ive!Po hodnikih samcat stopam dolgih Prazna cela vsaka, vse je tiho,Le korakov mojih jek se slii;Mej zidovjem udno to odmeva!S stn obrazi gledajo me resni,Radovedno vme zr podobe:Slike stare priorjev pokojnih,Slike stare dobrotnikov Zajkih.Grza skoro me obide rahla.Sam ne vm, kak dolgo tod sem bldil:Stoj, pri tleh, tam v koridoru temnemVrata najdem le napl priprta,Iz dvorane govor, hrum in petje!Tihotapim k durim tm po prstih,Sluam, sluam to re so divne!Hrum potihne, uj, glas vsok pje:

Iz raznih krajev, asovDo stropa knjig le,

A jaz mej vsemi ljubimTam zvezek poezj.

Kj sta Horac in Pindar!Kj Sappho in Ovd!


89

Tam v mojo knjigo vijiPesniki duh je vlt.

e sladka me vsebinaZanse pod neb,

Se jaz bi menda doZapl taas lehk!..

Aj, oetje so v biblijotki?!ul sem e o uenjakih Zajkih Torej res

Brat drug se e oglaa:

A moj folijnt je tam stari!I njega rad itam vsegdr;

as ltnico zgldal mu davno,Pozabil e se je tiskr.

e pisca ideje globkePremiljam do pzne no,

Vsa uda priroda mi jasnoRazgrne taas pred om!

Bas resnben zdaj za tm zapje,Da dvorana vsa bobn od jekaIn zidovje nad menj se trese:

Resnce e dolgo sem skal zamn,Premtal netete sem liste;


90

V tj knjinici nael pa zdaj e vsak danV vseh knjigah resnice sem iste!

Tu veselo zazven kozarci!Odprem vrata, vstopim in pozdravim:Mementote mori!

Klt prekrasna!Klet prostrana me objame hladna.A v sredini sdov velikanskih,Tu sedijo patres kartuzjanciOkrog mize hrastove ogromne;ao v roki vsak dr peneo Bratje dragi: Dominus vobscum!Tukaj torej knjinica je vaa?! Po ukazu strogem iz SartrzePriel k vam je brat va Marijfil,Da pregleda samostan va Zajki,Da napredek vidi v uensti,Ki izvra v knjinici vam toti

S tekim srcem pisal t sem vrste,S tekim srcem t beleil zgodbo.Ti Spasitelj kriani na pultu,Ti na steni, Mater Dolorosa!Vidva sta mi prii, kak neradoTeklo danes mi per je gsje.Ali greni menih Marijfil,Ki osvel je pi t knjigo,Krniko o samostanu Zajkem,


91

On n mogel in n smel drugae!Kajti res je res: Resnico smoVselej pi vestni zgodovinar!Ne na levo gledaj, ne na desno,Kj vrstnki porek, ne baraj!Kaj potomci porek, ne maraj! In zat ne bode pa zamril,Da je pisal sin tvoj MarijfilV knjigo toto danes zgodbo udno,Ki vrila se je v Zajcu lpem,Ko smo teli leto: tiso petstoestdeset in tiri e po Kristu ,Oh, saj vem, da bode mi odpstil,V slavi rajski, oa Bruno! Amen.


92

Btra

Znosila h krstu e vso vas Vso faro sem ne mara jaz:

Brez botre nisem e niklPo cesti tj la k cerkvi dl.

Sred sela so pobrali teIn najdenka mi dali te.

Oj, ktra te dojla bo?Oj, ktra te redla bo?

Brez otca, majke vlik kri!A zdaj e botre ne dob.

Kd kupil krevnik bo bl?Kd njim pri krstu te odl?

Jaz njemu botra biti m,Pod skrb ga vsprejmem z dnenjim dnm!

Glej, ena bla vlih lcPo cesti z Neoj stopa vtric!


93

Oij globko vdrtih lsk Ko sv mrtvakih dvoje blsk.

Ne boj se! Jaz mu botra bom,A dete vzamem na svoj dom!

Bogata jaz sem ti gosp,Oh, dale, dale tam dom.

Kj preskrbla e otrkPo hiah svojih sem, o Bog!

Po eni beli Nea v stranPogled obrne tih, plan:

Nikjr je botre tuje n Na rkah dte mrtvo sp.


94

Ukrajinska duma

Km, oa mnih, dalje, km?Le noter, noter v dvorec k nam!

Mrak pada na ravnino,No e na Ukrajino.

Pa trudni, lani e ste V Tu nte hleba in sol!

Od pota si pojte,Pri meni prenote!

Bog plati, mlada Vam gosp! Sam dom? Sam dom?

Kj mo je Va estiti?Kj brin plemeniti?

Mo moj odel je v daljni kraj,Oj, v daljni kraj, n ga nazj;

Tri leta so minla,Odkr sva se lola.

Odel je v mtuko Moskv,Od tam pa v Novgorod nat

V Sibrijo potvat,Kupvat in trgvat.


95

Kk gospodrstvo kaj stoj?To pa velike so skrb!..

Imate dce zale?Odrasle ali male?

Dvor moj je sreen ast Bog!Vsi li plni so med,

V hlevh govd rogta,Po poljih ita zlata.

Jedni trok moj Ivn,Kazaek boder je, krasn

Vse sma gospodrim,Vse vladam in domrim.

Oh, t skrb, oh t skrbi!Lehk se dua pogub!

Lehk od prave potiNapst nas zvabi, zmoti.

Gost Va pravico od BogGreh odpustiti Vam im

Src mi le odkrjte,Niesar ne tajte!

Tk, hud greila sem;Oh, grehe tri storila sem,

Tri hude, teke grehe, Podajte mi uthe!


96

Moliti vsak dan za moObljubila sem iz src

Oh, vekrat opustila Greh prvi sem storila.

Posuil se je romarn,Usjen njemu na spomn

Zalivati zabila Greh drugi sem storila.

Priel bil k nam je mlad kobzr,Oj mlad kobzr, oj lp goslr,

Opeval step-ravnino,Opeval Ukrajino.

Kazake v dumah je slavl,Njih enam krasne vence vl

Greh tretji sem storila:Kobzrja poljubila

Bog pa mi grehe odpusti A n, a n mi oprost,

Ko pride iz tujne? Po njem src mi gine

On e sed tu pred tebojOdpua vse ti Taras tvoj!

A kka bo pokora?Poljubi me, oj Zora!


97

Attila in slovenska kraljca

Kralj Atila, Hunov veliki vj,beneke ugleda ravnine;

pohtnost ug mu do njih se takj,zamiejo br ga skomine.

Prehodil e dosti sem svet,Pokril ga s svojim meem :

Krasneje deele, nego je t,N, bgme, je to vam reem!

In ker je lpa moja zatTa zmljica bodi slovenska!

Dobiti je pa ne b pretek,Kraljica ji samo je enska!

In Atila ree, in zemlja bobn,Vsa trese se plan plodovita;

To niso potresa podzemske mo,To knj so hunskih kopta!

Kobilic je roj na Beneijo pal,r, pase po njej se po cni;

Vragv je to lana in gladna druhl,Ki krade in rpa in plni.


98

Kresvi po zemlji beneki gor,Oj, svetli, nebrojni kresvi;

Bog vas se usmli, ubogi ljudj:Gorjo vam vai domvi!

Zver pridivjale so skok na skokMort med orae beneke.

uj krik njih in vik in jok in stok Kolj jih zver loveke.

Hun vlada ob Ndii bistri povsd,N varnega ve pred njim zida.

Kj vojski domai zdaj trdni je kt?Kj zdaj si, kraljca Vida?

Pod Krasom, kjer stena skalna zij,Kjer iri se Landrijska jama,

Tam vojska kraljina tabor im,Tam nala skrovia je sma.

Pred Vido prijae Attilov sl:Predj se nam sma rada!

e ne, ti kralj glavico mlado bo vzl,Pogine ti tabor od glada.

Glad in Pesjanov se jaz ne bojm!Tu vzemi za dar si mh ita,

K rojakom povrni se hitro njim,e vojska e vaa n sita.


99

uj, kolikor zrn t-le hrani mh,Vre ita e toljko imamo

Po tajnih donaajo nam ga hodh Nikdr se vam mi ne udamo!

Ustrai kralj Attila se zelOdveta kraljice Vide;

Beneiji, lepi on d slov,Ter z dolgim nosom otide.

Ko Vda pa hoe pei kruh,Zmra se ji krasno lice:

Odnesel bil Attilov je ogledhPoslednji ji mrnik penice.

Trdnjava Slovencev dananji dane zove se Landrijska jama,

Spominja se dan, ko je bal Pesjn,Spominja kraljca se sma.


100

Ilirska tragedija

(L. 10. po Kr.)

Tam od goreih Libije puv,Do mrzlih hst germanskih in dobrv,Od Taga pa do Evfrata in Nila Tod orel rimski razprostira krila.

Vse nae vse! Andtrium sam,Vrh skale gnezdo skolovo t Jedino t nam ne bi se udalo?Kak dolgo e nam bode kljubovalo?

Kak dolgo, Bato, smli gorski vj,Poslednji grad mi branil bode svoj?Bojm se, da pogine e od gladaIlirska velikanska ti armada!

Avguste jasni, kj si misli t,Da sin Tiberij tvoj se t mud?In kaj pore, ko brez zmage, slaveDomv privedem lgije stoglave?!

Na levjih koah n slon. Bed.Po glavi mislij roj se mu pod.Polnona straa tiho, uj, prihaja,Neznanca v ator nekega dovja.


101

Kd? Bato! Mars, zaitnik Rome sm,Privedel k meni, v tabor te je k nam!Za pest zlata za dravljanstvo naeProdaje je li? mi t gore vae?

Da. izdajca sem ti, o Rimljn!Izdt oino priel v tvoj sem stn: Tak krilo vse je gori nme,Ko brce svoje sem ostavljal sme.

N! pripogibam svojo ti glav,Odskaj z meem slavnim svojim j!A nrod, nrod moj t prost naj bode.Ne jmlji mu, ne jmlji mu svobde!

Kaj treba vam e ve zemlj, svet?em deela skalna vm bo t?Bogvom za Ilirije svobodoPoslednjega rtvj nj vojevdo!

Ha-ha! Precn, barbr, odkp je tvoj!Kaj pnem z mrtvoj tvojoj naj glavj?Deela t in iva glava tvoja T v Rimu bojna bode slava moja!

Naprj, kohrte, na trdnjavo gor!Na bo Andtrium, ko vstane zor Uklnjen Bato mirno mora zrti,Ko vrag razdva grad mu zadnji, sveti.


102

On vidi, kak za zidom pada zid Kal o se mu, kal se vid V prah pade zadnji zid po brbi vri I Bato pade in src mu pi.


103

Gdeva balada

T gslim se mojim vi udite vsi Zakj na th gslih strn danes n?

Z gostije sin sem se vraal domv ,Poln e brnla je z vakih zvonv.

Tam v gozdu, stoj! nkaj zastavi mi pt,Oj zaiskr se mi dvoje naprt!

Kri boji! ez lice br krie tri ,A rna post se ne gane, stoj.

Najlepo gred si zagdem takj,Post za petmi lep za menj.

Po tirih? posili e skoro me smh Ne, on ni! On hodi, pr, vedno po dvh

Kak vam to vlee kosm na uh,Kak mu po gdu je gslanje t!

E, da bi te! ...Pridi mi raji na dom!Na tplem e lepe zagdel ti bom!


104

Pa stpam in gslam, kar mi mi,A strna tu prva e pi mi!

Obstanem, da strno bi nvo napl,Od gslanja si oddehnti sem htl:

O se strailu e bolj zaiskrIn stre pokae mi svoje zob.

Lk gni po gslih mi skrivna mo,A struna za strunoj do zadnje je pro!

No zvesto na strani mi hodi post.Posluati gdbo ji slast in strst.

Ne bode li knec e t no?In gaz t sneena mar v venost dr?

Obstanem, da strn bi si novih navl,Od gslanja divjega si pol:

ivje vzplamt spremljevalcu o,Groznje z zobm pred menj zare.

Na struni poslednji sem godel in pel,Skoz drevje e dan se je svtati jel.

A zvesto kraj mne koraka post,Posluati gsli ji strst in slast.


105

Vse psmi sem goslal in pel na ves glas,Pred nama le t e znana vas.

Nemiren, tovri si moj, se mi zd uj, mni e bolj se mud, mud

In goslam in pojem mrtvako-vesl,Strun zadnja mi pi tm pi pa strl!

Kraj mne sestrdan je rn in dolgUstrljen na stezo iztgnil se volk.


106

Uroki

Zbolla Grozdana je naa.V umnti na klopi sedi,

Zamiljena gleda skoz knoIn lice ji lepo bled.

In mati ji strejo stara,Ujmejo vsak njen vzdihljj,

Sto udnih zdravl ji varjo,I sladki gomilini aj.

V Petrve na bojo pot pojde,Popeljem se sma s tebj;

Marija gotovo te zvrai,e tamkaj poklekne pred njj.

Na knu pa v kletki elzniKanarek rumni skaklj,

Obma smej se pordno,Pa pje in viga pti t:

Oh, jaz pa vm, kaj je dekletu,Zakj ji obrazek bled;

Bolzen so roki hudi No, smrtna bolzen t n!


107

V nedljo popludne tukajSosdov sin dolgo je stal,

Skoz kno govrl je z dvojIn prstanek zlat ji je dal.

On gledal nj, na pa njga Z osom se strne ok

Urkel o ji je mladec,N znala, ne kdaj, ne kak.

T roki zli iz oj sePrikradejo dol do src

A, mamka, ti nsi nikliZa roki blna bil?


108

Legenda o toplcah

Rmata po svetu Kristus in entpeter,Td, ond in vskod, koder piha veter.Prideta po poti i v na kraj slovnski;Bil je sobta, krasen dan jesnski.

Kj sva? vpraa Peter prvega loveka. Voda t-le bistra je Savnja rka,Jedno ro dalje reka e nehva,Tamkaj njo se drui sestra njena Sava.

Zdaj si zvedel! Kristus Petru se nasmje.Pod kostnja senne vsdeta se vje.Nad glavma jima z listom list epee,Tam na reki solnna lu bli, trepee

Pod kostanjem Peter s la znoj si bre,Truden s prane poti n globko vzde:Lp je kraj t tuji ali GaliljeVender n tu moje! Kj tam dale, kj je?

Jzero ti, kj si, jzero nebeko?Morje, oj, domae ti Genezarko?Da se skpljem v tbi divni tvoji vali:Oh, kak bi zdaj-le mne okrepali!


109

Ali v vodo tam-le kd bi naju stopal?Kd v valvih mrzlih njenih bi se kopal?Jzero zdravlno, ti Genezarko,Pol svet za kpel dal bi ti nebeko!

Smli Peter Kristu se, a ni ne zine,Plico le svojo dolgo v tl porine;Rne jo globko v zmljo dl brez kraja Glblje, vedno glblje e je do roaja.

Palico izdre Kristus iz votline Krpa curek kviku i nje brizgne, ine!Gleda Peter, gleda in odpira usta udo, je li, brate? N to ala pusta!

Vr iz zmlje vrelec, pri in kad se,Ko iz ktla voda ven kip, val se;Vedno lepe te in iz tl izvra,V rpi kakor v kdi vliki se zbira.

Dlan ob dlan vesl si Simon Peter pi:Kpel je gotova! nag br v rpo skoi.Oh, to je utek! kak to truplo ba!Sladko slast obuti grena moja koa.

Od razkja Peter v vodi pje, vpije,Skae, plava, plska in tel si mje Hvala, stkrat hvala, o Gospd Spastelj!Kpeli boanske dbri ti stvaritelj!


110

A ? vpla malko ns v tj vodi dha!uj, Gospd! pa mnda v peklu se ne kuha?!Blizu tam pa! ree Kristus se smehljje Brez strah uvaj, kar Bog sm ti daje!

Oh, drugd ustvri tke e toplce!Prosi Peter milo umivaje lice;V asih pznih videl bode! v celih rjihNajve po toplcah bo rojakov mjih!


111

Prva muenca

Staroegiptovska bajka

Postavljena e je grmada In na vrh nj stoj ah!

Gorj ti gorj, muenca:V trenutku pepl bo in prah!

Privzana k stebru je deva,Obleko e snli so nj

Bognja ti va si krasna,Ne hi iz ponlske zemlj!

Lasj ji vihrajo na vetru,Z grmade ozira se dl

Ves Memfis obsjenko gledatNa trgu se zbira okl.

V daljavo neznano zr deva:O kaj gor ji tak?

Pons muenki, ne mara,Nesmrtnosti vra je t?

Glej, baklje e t so goree!A reci nes jih sam

Sluabniki Hpija sveti In njih poglavr govor:


112

Odkd je k nam prla, ne vemo!Ne vemo, odkd je dom.

N otcu, n materi sma,Imena ne v, ne pozn.

e Nila n naega dte,Od Gange pa svete je tam,

Iz Bbela morda poslali,Iz modrih Atn so jo k nam!

Odkr nam Oziris in Izisivljenje delita in rast,

Kar svetemu biku boanskaPri nas izkazuje se ast:

T dvo zdaj uli smo prvi!Sml govor je njen in ves nv,

Taj nam red stari svetvni,Svetst taj naih bogv!

Njen nuk in njene idje Zapisano to e je kj?

N v hijeroglifih besedePrevratne nikjr ne stoj

Ukzali smo ji molatiIn biali jo do krv

Zamn. Po Ponilji povsodiZavjala nam je ljud.


113

V verige jeklene vkovaliNog smo ji mi in rok

V dn jee na slami naj gniliKost ji na veke strohn!

ez no so odprla se vrata,Zapah za zapahom razbt

Zdrobila okve je tekeIn plnila zopet na svit!

Bogvi zbog nje e jez se,Do vrha je vskpel njih srd

Egpani, njim jo rtvjmo! Grmada zdaj tvoja bo smrt!

Zagte! Gor e grmada,V dim dva zavta je vs.

Poljublja e de ji plamen A na se samo smehlj.

Kj znai smehljj na th ustnih?V oh kj pomnja t ar?

Pons muenki je sveti?Nesmrtnosti nada je mar?

Le gri, grmada, le svtiPrek sfing, piramd v nedogld!

Preni, razsvti temne.S katrimi svet je odt!


114

O lu! muenca uthne,Grmada pepl je in prah

Kj zdaj si, bognja ti smla?Kj tvoja nesmrtnost je? ah!

A kj iz prah in peplaPred reci tu dviga se? Glej!

Spet iva stoj muenca,Krasneja, moneja, ko prj!

Kd si, arodejka neznana?O phoenix preudni ti, kd?

A na krvnkom se smje,S ponosom jim ree le t:

I smrt sem premagala slavno!Nesmrtna zat sem poslj

Im mi je Misel Svobodna,A ves svet je moj zanaprj


115

S T A R A P R A V D A


116

Hrt wunder zu!Der baurn unrueThet sich so ser auspraitten.Aus irer gemain thetn si schrein:

Stara pravda! Der baurn list man nit vergistZu singen und zu schreiben

(Pesem o slov. kmetih iz 16. stoletja )


117

I.Znmenja na nebu

(10. febr. 1515)

tunc plebs rustica Ligam sarxit

(Napis v kapeli sv. Trojce v Lokiiz let 14991541)

Le vkup, le vkup, le vkup,Le vkup, uboga gmajna! Der baurn scharwas rueffen dar:

Stara pravda!(Pesem iz 16. stoletja)

Solnca tri mej tremi mavricami!Glejte na nebu, ljudj!

Kdj je videl kdo e udo takno?Kaj to pomnja, Bog v!

Solnce prvo ko zlat se svti,Drugo zelno se zd,

Solnce tretje in najveje glejte!To pa krvavo gor!


118

Vr vaani vkup na klic sosdov,Sredi na selo vsi vro,

Tiso st pa praa se bojee:Kj li tam gri je t?

Bog srd se zarad grehov naih!uje poboen se glas,

Siboj mahnil bo nas tekoj svojoj Svetci, prosite za nas!

Kuga, slabo leto! mni drugi,Kruh nam bo bda in glad!

Kj to znai? prrok klie tretji Turki nas pridejo klt!

Ni ne veste, kj vse to pomnja!Glas zagrm jim ko grom :

Velikn sred njih estit stoj e Starec, odkd? Kje tvoj dom?

Trkrat mesec bo e pomladl seMavrice pravijo tri;

Vgred kae solnce vam zelno;Solnce rudee je kr!

Kri bo tekla za svobodo zlato Solnca nam pria sloj zlat,

Tresla bo pred nami se gospda,Tresel tiranov se grad.


119

ija zemlja t? egvi m smo?Sm se teptti na rd?

Kj je kmet? On je li tudi lovek?lovek mar sm je, gospd?

Vidite tam gor! v oblakih vojsko? Bog sm bor se za nas!

Angelje na knjih glejte! z mei..Skoro i na pride as!

Punt slovenski tiho! e se sklepa,Koder na jezik dom;

Zveza sveta tajna vee kmete:Stara naj pravda velj!

Kj stojte tu omahovaje?Znak e z nebs vam je dn!

Tlake jarem h? vam je li sldek? Z nami, o bratci, na brn!

Pjdemo vsi gremo v bj za pravdo!Vse se poslancu rot

Gradu v gri rnemu nad selomTso pestj zapret.


120

II.Kralj Matija

Kadar bo kralj Matja kraljval,Onda bo kmeti dobro kmetval.

Nrodna

Na vasi pod lipoj starojPravljice prepva ded,

Unukom trem svojim jih praviPravljce iz davnih lt.

um jim nad glavami lipa,Presladko nje cvetje di.

Mladeniev ilih najmlajiUzdihne in dedu vel:

Rad prel jaz v gro bi sveto,Kjer biva kralj vliki na,

Kjer spava stoletja, stoletja,Kjer spava na kralj Matij.

V palao podzemsko njegovo,V predivno rad stopil bi jaz,

Zaklade leskee se gledal,Vojatva rad videl bi kras.


121

In njega tam smega videlZa mizoj kamnitoj bi rad,

Krog ktere mu brada estitaOvja e sedmi se krat.

In lepo soprgo njegovo,Alnico, videl bi tam

Oh, rad bi naptil se v gro,Da znam le kd iti in km!

um jim nad glavami lipa,Presladko nj cvetje di,

Pa bratov zamiljenih drugiMi ree in govor:

Kj meni za mrtvega kralja,Kj brada njegova mi mar!

Kj meni za mrtve vojake,Kj meni za mrtvi ves ar!

Kj meni Alnica mrtva,Ko vo Alenko imm

Za st Matijaevih mrtvihJaz svoje Alenke ne dm.

Oh, ve ko za mrtvega kralja,Za mrtvih vojakov red,

Ve ko za Alenico rajno Za zlate je meni kad!


122

Za tri mi kad je njegove,Ki hranijo suho zlat!

Ej, tisto zlat bi rad mel ,Kaj njim bi pol in kak?

Tri bele bi kupil gradove,Dva prva roditeljem dal,

A v tretjem z Alenkoj bi svojojPo eljah src kraljevl

Zakld Matijaev skrb me,Ki v jei vzdihuje mi tam

Oh, rad bi ga reit el v gro,Ne znam le, kd iti in km.

um jim nad glavami lipa,Presladko nje cvetje di,

Pa bratov zamiljenih tretjiUstane in dedu vel:

Pred kralja bi speega stpil,Nikamor se ne bi ozrl,

N v eno, n v zlate zaklade,Le v njega pogled bi uprl.

Pogledal bi speega kraljaIn tabor neteti njegv,

Zaklical, da grad bi zakltiOdmval od tso jekv:


123

Hoj, vstani e, vjvoda, vstani!Oj vstani iz dolgega sn,

Z vojaki presplimi plniIz bajnega gorskega dn!

Ti sanja tu sanje stoletne,Ob boku ti me rjav,

Tam zunaj, tam zunaj pa nrod,Tvoj nrod krivice trp!

uj, tujci nas stiskajo lani,Smelji od dn so do dn

Tu tvojim junakom pa sabljeV noncah, glej, rja e j!

uj, vzdrami se, vzdrami od spanja,Kralj, vstani pa bodi na voj!

Preeni sovranike svoje,Rod tmi iz sunosti svoj!

Spasivi svoj nrod iz jarma.Naredi mej nrodi mir

V oni svobodni pirjtaS kraljcoj stoletni svoj pir!

Budt pojdem naega kralja,Takj ti odrinem na pt,

Iskt Matijaa em iti;Povdi, km grem naj in kd!


124

III.Zmaj

Neguden rv, lintver hud.rv je tako mono zarjl,Da se je ves grad na kp sesl

Nrodna

Kaj bliska se tam in grm?Kaj zemlja se trese, bobn?

V viavi se kreejo strele,Ko sodnji dan vgati bi htele!

To dela veliki pozj,Sin moj, pod Konjkoj gorj;

Sred gre ti jzero plava,A zmaj na dnu jzera spava.

eleznimi lanci pript.Tam spava e bogvekaj let;

Glav stranih im devetro,Oj im osemnajstero.

Glav srednja mu nosi zakld,To krona je, dijadem zlat,

V njem dmant ogromen iskr se.Ko solnce to v gori ar se.


125

No vasi pozj se vzbud,In takrat po gori bobn:

Grom dela zvenea verga,Blisk pa mu iz dmanta viga.

Zmaj sanja o starih ti dnh,Ko preal po hostah je th;

Golt veno je lani odpral Otrke slovenske poiral.

Oh, mtal mu jih je vsak danBrezsrni in tuji tirn;

Na nrod je zmaju rtvval,Grak nam trd gospodval.

Priklnil post je Krsnk,Spasitelj na, moni svetnik,

In da iz gor ne prihruje,O Jurjevem manik mauje

Unuki nas tujevi spetVeliko e davijo lt;

Vse radi bi nas pokonli,Pozju nas spet darovali.

Moj oa tlan, jaz tlan,T sinko bo v robstvo vkovn;

Tlaani na svet se rodimo Tlaani ga spet zapustimo


126

Ko sila do vrha vskip Ti videl t hude bo dn ,

Zmaj v gri se znova vzbudl bo,Verige jeklene zdrobl bo!

Ko sodnji dan grom bo grmlIn zmaj bo na svetlo hruml;

Pomgala ve ne bo maa,Ne prnja, molitev ne naa.

Na nas ne na vrage pozjZ vsoj svojoj bo planil mojj,

Z vsem jzerom nnje prihrul bo,S Konjkoj gorj jih podsl bo.


127

IV.Pred cesarjem

(1515)

Sy schrayen ser,ye lenger, ye mer:Stara pravda!

(Pesem iz 16. stol.)

Sit sem e predstv in zaslieb,Teh teb in prenj ves dan!

Car Makso vzdihuje v Avgsburgu Sejm t bo li dnes e konn?

e nkaj jih aka pred vrati, D nadmaral Ravbar na t,

e tte, o cesar, zaslii! Naprj! vel Makso krepk.

Ustpijo v kornjih viskihIn v rhastih hlaah moj,

Po prsih jim gmbi srebrni,A plai do glenjev vis.

Kjer Sava nam vr iz Triglava,Kjer v Adrijo Soa hit,

Kjer vije dera se Drava,Kjer Mura zelena um:


128

Tam biva na nrod ti zvesti.Od tam smo poslanci dom;

A ezlo mogono nam tvojeTam, zdi se, e ve ne velj!

Karkoli se komu poljubi,Poenjati z nami sm vsak:

Po hrbtu pretepa nas Turek,A v lice nas bije grak.

Od nkdaj napada nas Turek,Sovrai nas, ker je pagn!

A mi, cesarst. smo kristjani,Grak pa je tudi kristjn!

Kaj Turek! Mor nas, pa ide,In s plenom odnese pet!

A jastrebi, car, z gnezd gospskihKljuj nas in ne odlet!

Mi sjemo grad nam poanje,Njegovo vse, nae pa ni!

In zjutrek na, to je tlaka,Verja je vlpetov bi!

Kak dolgo e zemljo mi svojoKot sunjiki orjemo naj?

Gospda nam vzela je pravdo T, csar, nazj nam jo daj!


129

Podloniki v s te poboni?!Nad irharje dvor zakri,

Kaj? plemstvo, cesarju udano,rnti se upate v?!

Ne zmni za dvor se car Makso,Za hrup njegv ni mu ni mar;

Zre resno v poslance slovnske,Soutjem dje jim car:

Krivce, ki vam se godijo,V neb so vpije, zars!

Besedo zastavljam vam carsko:To mora nehti n bes!

Ej, vitez preljubi moj, Lamberg!Ki Pegama, hrusta si zml,

Bahau si v Bei snel glavo,Junk e povsd zaslovl:

Kaj pravim ti, Krtof moj dragi:Opai me, vzemi svoj it!

Pojzdi mi dol na PosavjeGospdo objestn krott!


130

V.Tlaka

(15. maja 1515)

Ain yeder wolt sich rchen. (I. p.)

Stoj tam Mehovski grad, oj, stoj;Na knu pa Baltaar Mindorf slon,

Ba vstal je iz prnice mhke.

Hm, solnce visoko na nebu je e,Po polji e prazno in tiho je vse,

Lenuhov mi n e na delo!

Oznanil je veraj pri cerkvi bir:T teden na tlako v grad, sicer vam bi

Po hrbtih zapje upornih!

No akajte, lp bomo plsali ples!Pokaem vam, kjavci, bgme, e dnes,

Kd kmet, kd gospd je Mehvski!

Kaj?! Res? Glej, glej, tam e gred!Pozabili niso. etudi pozn,

Prihajajo vender na tlako!


131

A tliko! Prve bo dnes teh ljudj! H, vstnite, deca, ti ena, vsi, vsi!

Tlanov br gledat pokornih!

V zvonku tam bijejo plat zvon,Po cesti iz hoste roj kmetov vihr,

Vihr proti gradu narvnost.

Ordjct za tlako vsak nese s sebj:T s cepcem, t s kijem, tam ni s kosj,

T z vilami je oboren.

Na grajskih tam vrath, uj: Buh, buh, buh!Hoj, dpri, Mehvan, ki j na kruh!

Na tlako smo ravnokar prili.

Junakih par ple se ob duri upr S stejev na mah ko sam zagrm:

Tu smo, no, tu smo! Dobro jutro!

No, ronih si vencev gotovo devtNa te e zmlil, ker mo si ti svet

To utijo hrbeti nai.

In v cerkvi kak veraj si tam vzdihovl!Da tpe premalo nas, si se kesl

Tam v klopi klee pri oltarji?

Na tlako mi tvojo smo prili dens.Na delo lenhi! Na delo grad ves!


132

Ne j naj, kdor delati nee!

Na delo! iz grl st po gradu grm Da zvste, kj hlebec va beli zor:

Na hrastu ali na hruki.

A tlaka v barunu in svili h, h! Ne! Tlaka le v kmeki obleki velj:

Hajd, mnjajmo, Mindorf, za danes!

In Baltaar s sinom, s hermi, z enj,Oblei koj revnat mora jim kroj

Sedaj pa le dlat tlani!

Za plugom gr Mindorf po brazdi mol;Sin gni mu vli, gosp in her

Z motikami tolejo grude.

Oh, dlati kaka sramta! O Bog!Oh, koda teh blih, teh nenih je rk!

A kmetje v barunu in svili?

Tam v snci kraj njive sod vina le;Dolenjca pij vsi iz grajske klet,

Pij in poj mi veselo.


133

VI.Boj pri Bricah

(Septembra 1516)

Le vkup, le vkup, le vkup Erhangen und auch gespisst.

(I.p.)

Kd trka zunaj o poluno? Odprte! Kum Zorko pred vrati stoj.

Od kd? Iz Bric iz boja! Odprta ti koa je moja!

Iz Bric! Divj li e pravde vihr?Ne! Danes potihnil je za vsegdr;

Mir sklenil je Ditrihtajn iga Nad njim nikjr vjvode n ga.

Odbjali vraga smo z levjoj mojj!Kij s slicoj, z meem bat, sablja s kosj

Nocj je vse tiho tam doli Zdaj kaj vsak grad naokoli!

O, miren sedaj je vsak puntar tlan!Mir rajski opvata krkar in vrn

A kar se nas blo v dolini,Naznanjam vam jaz ga jedini!


134

Tristo jih po btvi ostalih e roj,V vrt mestni naene vam Ditrihtajn, voj,

Nasmje se iga in dje:,Pokj pak so prazne t vje?

Pet kmetov n res li, tovari! lehkKot sadje noslo bi vsako drev!

Ko nla, prekrasna vela Pa naj se poskusi t ala!


135

VII.Kneji kamen.

Kamenje bode vpilo.Luk. XIX. 40

Polje lpo, polje Gosposvetsko,Dele koroke ti cvt!

Kj pomenja kamen stari v tebi,Svedk iz neznanih nam lt?

V kresni noi krasni, tajnopolniKum Stojan se vraa domv,

Gr po polji Gosposvetskem ravnem,A blia se dba duhv!

Dspe h kamnu: N to prstol, k-li?Kd sedel je tukaj? Povj!

Nm si. Mah e te obrasta zlen,Razpade pa prej ali slj.

Nm si. Tiho vse okoli tebe.Ko solnce ti sije, mol;

A ko no na tebe pade rna,Ti ves oiv govor!


136

Vraa li se dua pogubljnaPri ivih ia mir?

Mar osvte prosi senca jadnaUbitega tu brez sled?

In pregnati jih, duhove noneS prestla ves trud je zamn!

Kj za rajne zmlil ronih venceve tukaj je Gosposvetn!

Kj storli e za du smo pkoj? Kdorkoli za kamen t v,

Vejo vre, roo poljsko prdenjPo cesti tod mimogred.

Ko naraslo to vejvje, cvetje,Zagali grmado smo t:

Mir imela dua bo nesrena,Nazj poslj ve je ne b!

A ko plno kldivo odbije,Pri stolu duhove vzbud;

Zopet klie, toi, vzdiha nkdoVso no, dokler zor zarud.

Po menihe v mesto smo poslali,In prili poboni moj;

Pokropli kamen z vodoj svetoj,Moliti zaeli kle.


137

In molili ves dan samotrji,Vigilije pli na glas,

Litanije pli, teli maeZa due nereene spas.

A ko plno kldivo odbije,Pri kamnu strahove vzbud;

Spet tu klie, toi, vzdiha nkdoVso no, dkler zor zarud.

Vsako no tu strai na prestlu.No, bode pa tudi nocoj?

Kresna no! a Stojan nosi v epu Kj? prprotno seme s sebj!

Bajna no, ti vseh noj kraljca!Ti svet nam razgali arv

Bom jaz tudi gledal uda tvoja,Ko doba napi duhv?

Tu stoj kum Stojan ves zamiljen,Poljublja e sn mu o

Ob prestla vznji se naslni,Zadrmlje, zadrmlje zasp

Plno bije v stolpu Gosposvetskem!A Stojan to slii takj:

Kj bedm li? ali mar e sanjam?N bil to potres pod menj?


138

Je li zemlja vrgla ga iz sebe?Na stol mu se nkdo popl!

A v trenutku zgine mesec svetli,Zakril ga oblakov je vl.

Sapo nse vlee Stojan slua uj v temi duh nkaj gol

Kdo si dua ti nesrena tukaj?In kke el pomo?

Kdj neha tu straiti po ni?Kmet Stojan bi reil te rd

Kd sem, vpraa me, neznanec smeli?Po krvi, po stanu tvoj brat!

uj, svobde nae pokopnePomnk je t kamen jedn!

Tujcu suen ti pozabil davno,Da otcev svobodnih si sin.

Knezov naih prstol je slovenskihT kamen, tega ti ne zna?

Samo sedel t, Bort, Gorzd jeIn Ingo, poslednji knez na!

Tu volili smo sam si kneza;Kmet sm mu vso dal je oblast;

Nrod sm iz sebe mu predvalMo ezla in krone je ast


139

Domovine le iskati sree,Vsem braniti pravdo vsegdr,

Z meem v roki tu prisezal glasnoV jeziku je naem vladr!

itaj rke tu na kamnu svete Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj!

PRAVDO BRANY VDOVE domovine A kd vam jo brani sedaj?

Mi sedeli s knezom smu za mizojZa vrati stojte zdaj v

Mi iz polnih skled obedovli,A vm e ne dajo kostj

Kdj izplni se napis na kamnu?Kdj duh moj e mir bo objl?

Kdj, vi bratje ? uj, pri Gspi SvetiPetlin tam e je zapl!

Stojan vstane in o si mane:Za groj e dviga se dn

Kj je bilo pa to v kresni ni?Resnca mar ali le san?

VIII.


140

Tabor

(1573)

In kurtzer Zeit zu krieg und streitKham maniger her von weitten Ain yeder schwur bey seinem ayd.

(I. p.)

Hej, to vam je vo pod KlanjcemNa Stelskem polji nocj!

Uprnikov dvadeset tsoZa pravdo pripravlja se v boj.

Z naptim obrazom ip gledaNa tbor ustaki zavzt,

Poslua tam knj rezgetnje,In sbelj poslua venkt.

Sm sneg in sm led po poljanah,Boini razsaja vihr,

A v srcih je vroe, prevroe Osvte razgrva jih ar!

Sred tborja tam pri kuriMoj pa sedjo trij;


141

Zimzelen, kokotja peresaJunakom s klobukov vis.

Veselo praskee genj,Iz sanj se mi prvi vzbud;

Na puko kremnko naslonjenKmet Psanec pravi, vel:

Car dale, a Bog je visko!Odkd pomoi in svet?

V pst svojo odslj le verjem,Zavznik moj puka je t!

Veselo praskee genj,Iz mislij se drugi vzbud;

Sed pa na topu tam turskem,Voj Ilija sm govori:

Vse vzel mi je Tahi imtje,Orpal me s krutoj rokj.

Zat, kakor vesta, sem puntar,Zat sem mej vami nocj

Ha, to vam je bilo ivljenje!O krasni minli ti as,

Ko Turkom sva cpila glave,Na Lenkovi slavn pa jaz!

In z istoj zdaj sabljoj gospdoPoiljal vam v pekla bom dno,


142

Ker hete, da vjvoda va sem No, v boje ime, pa naj b!

A z vami vred tukaj priszam:Umrjem vam raji stokrat,

Ko nkrat e iti na tlako,Le nkrat h gospdi e v grad!

Ko zmnemo Turke kranske,Slovenci se zdruimo vsi.

Takrat si izvlimo kralja No, kralj na brat Gubec bo t!

Pojmlje e genj, le GubecZamiljen strm vanj doslj

Tu vstane, znak bratom d s sabljojIn ree jim smo: Naprj!


143

IX.Stava

(1573)

Wir wollens frischlich vahen an,Khainen darin leben ln.

(I. p.)

1.

Vino pije Oger Frenc Tahi,Vino pije na graini svoji,Na Sosdu. gradu na Posavji. njim je pije svetlih gostov druba,Grofov sedem, vitezov petro.

Praaj, kd so? porek s ponsom:Vsi sinovi vjvode Arpda!Njih obrazi priajo pa glasno:Polovca nas je janiarjev

A mej njimi e barn je nemki,Joe Turen, vlasteln na Krki,Vlasteln in stotnik t uskokih.

Tee gladko v grla vince sladko,In skoz grla stopa vince v ile,


144

In po ilah stopa gostom v due,Stopa v due, v srca jim junaka.

udodelnik duh si vinski divni!Pride v ile, kri se nam segrje,Pride v srce, bje nam hitrje,Pride v duo, pa nam oiv se,Razvedr se in razvesel se:udodelnik duh si vinski divni!uda dela dnes i na Sosedu.Omeila srca so se gostom,Pa v junaka ljubijo se lica,Od ljubezni brat objemlje brata.A ustane mi za mizoj Turen,Joe Turen, stotnik t uskokih,Dvigne ao rujnega bizljca,Dvigne ao, zne govoriti:Krasno smo pri tebi se sestali,Ljubi ssed ti na; Frenc Tahi!Bgme, tu je pravo e ivljenje,Tu pri tebi! Skoro sem pozabil,Od kedaj e gost sem tvoj presreni. Ali, praam vas, gospda slavna!Kdo dandnes treba lepe zloge,Nego plemi, stiskani povsodi?! Hudih asov, oh, smo doivli.Plemstva stari mjejo se stebri.Kd jih maje? Kd podreti hoe?Ha-ha, bratje, sram me je, a res je!Kmetje to so, delavci, seljaki,


145

T slovenski in hrvaki kmetje;Ljud umazan krati nam pravce,Posveene od stoletij ege lovek kmeki in plebj povejte! Kakno pravdo naj im neplemi?Mi vsi vemo to, gospda draga:lovek pravi, to je samo ni,Ki ga di grb na pergamnu!Mi vsi znamo, kaj je volja boja:Jeden rojen je, da gospoduje.Drugi pa, da prvemu hlapuje;Jeden dlaj, drugi tam poivaj!Jeden stradaj, drugi pa uivaj! Pa ukai kmetu danes tlako:Koj zagde pesem ti o pravdi,Takt pa bije s cepcem ti po hrbtu!Zagroz ti e z Matijem Gubcem,Kraljem novim, kmekim kraljem svojim,Ki gradove nam podre nae! Nekransko se postopa z nami,Oh, krivce nam god se teke! Ne, ne! Tbi, mili Frenc Tahi,Tbi ba ti n se roke selske!T brzdati zna jih in krotti,Tepe jih in bia, da je rdost,Oslavl si dale se po svetu!Obudujem plmiki tvoj pnos,Posveujem polno t ti ao!


146

Vivat! Eljen! in poljubi vroi,In objmi in junake solze!

ao novo si nalije Turen,Nada]juje govor v sveti jezi:Mojster rs si, v strahovanji, Tahi!Ali, bratec arodj e nisi!arati zn smo Joe Turen,Tvoj prijatelj, stotnik t uskokih Bistra tee mimo tebe Sava,Ali predno mine teden tretjiHdi gledat mi na breg valove! Predno mine dnj ti trikrat sedem,Voda bode Svina rudea!Vso prearal reko bodem isto;udesu se mojemu bo udil:]oe Turen, moj prijatelj nemki,arodj je pravi, mi poree!Stviva dnes pred svedki stavo,Vdljajva se, brate, Frenc Tahi:Ako mni se posrei ara.Ako Sava tekla bo rudea,T mi polje v stavo sivca konja,Da ga jezdim po ravninah krkih.Ako pak se ara ponesrei,Sava tee ob obroku b

Documents

Balade in Romance - Anton Askerc