Ce document fait partie des collections numériques des Archives Paul Perdrizet, le projetde recherche et de valorisation des archives scientifiques de ce savant conservéesà l’Université de Lorraine. Il est diffusé sous la licence libre « Licence Ouverte / Open Licence ».

http://perdrizet.hiscant.univ-lorraine.fr

Izidor Cankar et Francè Mesesnel

Zbornik za Umetnostno zgodovino (Archives d’histoire de l’art) VI, 1926, 336 p.

ZBORNIK za umetnostno zgodovino / izdaja

U metnostno-zgodovinsko drustvo v Ljubljani

•

V sebina 4. zv. / Poziv · Slovencem 1 F rancè Stelè, Slike gotskega krilnega

oltarja iz Kr anja 1 Matej Sternen, Resta v­

ratorjevo potovanje po Dalmaciji / lzidor

Cankar, ,Likovna umetnost" ali dru­

gace? 1 Milko Kos, Srednjeveski rokopisi

drzavne licejske knjiznice v Ljubljani

(Konec) 1 Marijan Marolt, Matej Facia

in . njegovi nasledniki / t 1 v ana Kobilca /

V arstvo spomenikov / Bibliografija 1 Knji­

zevnost / Razstave / Razno / F rancè Stelè, Umetnostni spomeniki Slovenije (Ka1nnik)

,Zbornik za umetnostno zgodovino" izhaja stirikrat na leto 1 Urednika dr. Izidor Cankar in dr. Francè Mesesnel 1 Narocnina za VI. letnik (skupaj s clanarino Umetnostno - zgodovinskega

drustva) 60 Din, za inozemstvo 70 Din. Letnik I. 45 Din 1 Letnik II. 60 Din 1 Letnik III. 60 Din 1 Letnik IV. 80 Din 1 Letnik V. 80 Din 1 clani uzivajo 25 % popusta 1 Za originalno, celoplatneno vezavo racunamo po 20 Din za letnik.

Upravnistvo in urednistvo : Ljubljana, univerza. Odgovorni urednik: Dr. lzidor Cankar, univ. profesor v Ljublj.ani 1 Za izdajatelja odgovoren: Msgr. Viktor Steska v Ljubljani 1 Tisk

J. Blasnika nasl. v Ljubljani 1 Odgovoren Mihael Rozanec.

Sommaire de N° 4 / Les peintures de l' autel à battants de K.ranj par M. Francè Stelè 1 Voyage d'un restaurateur de monuments artistiques en Dalmatie par M. Matej Sternen 1 L' expression ,Likovna umet­nost" est- elle justifiée? par M. lzidor Cankar / Les manuscrits du moyen âge dans la bibliothèque lycéale, là Ljubljana (Fin) par M. Milko Kos 1 Matej Facia et ses successeurs par M. Marijan Marolt 1 t Ivana Kobilca / Sauvegarde des monuments histo­riques 1 Bibliographie / Littérature 1 Expositions 1 Divers 1 F rancè. Stelè, Les monuments artistiques

en Slovénie I (Kamnik)

,Archives d'histoire de l'Art" paraissent quatre fois par an 1 Redacteurs M. M. lzidor Cankar et Francè Mesesnel 1 Abon­nement pour la 6e année (y compris la cotisation pour la So­ciété d' histoire de l'Art) 60 dinars, étranger 70 dinars 1 Année 1 45 dinars 1 Année II 60 dinars 1 Année III 60 dinars 1 Année IV 80 dinars 1 Année V 80 dinars 1 25o/o de reduction pour les membres 1 Redaction et Administration: Ljubljana, Université.

ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

VI. LETNIK 1 1 926

ZBORNIK za umetnostno zgodovino (Archives d' histoire de l' art)

VI. LETNIK

UREDILA

Dr. lzidor Cankar in Dr. Francè Mesesnel

LJUBLJANA 1926

IZDALO UMETNOSTNO ZGODOVJNSKO DRUSTVO.

TlSKALl j. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI.

ODGOVOHEN M. ROZ.ANEC.

1\:AZALO.

RAZPRAVE. Ca n ka r I z id or, Realizem v starokrscansk ern slikarstvu

(11 reprod.) . . . . . . . . . . . . 1 Ca n ka r I z id or, ,Likovna urnetnost" ali drugace? . . . . 222 K os, M i 1 k o, Srednjeveski rokopisi drzavne 1icejske knjiz-

nice v Ljubljani (8 reprod.) . . . . . . . . 42, 89, 156, 224 Mar olt M ar i j an , Matej Facia in njegovi nas1edniki . . . 233 Mes es ne 1 Fr an c è, Ivan Grohar (14 reprod.) . . . . . . 129 Mes es ne 1 F ranc è , t Ivana Kobi1ca (1 reprod.) . . . . . 236 Ste 1 è Fr .a n c è, Epigraficne drobtine IV: Magister Martinus

Petri(ch) (7 reprod.) . . . . . . . . . . . . . . . . 147 Ste 1 è Fr an c è, S1ike gotskega kri1nega oltarja iz Kranja

(5 reprod.) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Ste rn e n Mate j, Restavratorjevo potovanje po Da1maciji

(5 reprod.) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . , 214 Stes ka Viktor, Ljub1j.anski skofi.jski dvorec (10 reprod.) 25 V o d ni k Anton, Gradn.Ta velikega oltarja v ursu1inski

cerkvi v Ljubljani (5 reprod.) . . . . . . . . . . . . 65

POROCILA. UMETNOSTNO - ZGODOVINSKO DRUsTVO

(3 reprod.) . . . . . . . . . . . . (F. Mesesne1)

RAZSTA VE (F. Mesesne1, F . Stelè, F . si,lanec) BIBLIOGRAFIJ A (M. Mm·olt, F. sijauec) . .

103, 168 126, 184, 245

. 55, 115, 1?7, 241

KNJIZEVNOST. Ab ra rn i é, Poetovio (Jos. Klernenc) . . . N. P. K on da k o v (F. Stelè) . . . . . .

. K o v ac i c, L.jutomer (V. Steska) . . . . Kr e i t rn aie r, Von Kunst und Künst1ern (R Lozar) . . . . Ma k o vs ki j, Nar. iskusstvo Podkarpatsko.T Rusi (St. Vurnik) M o ·u rat o v, L' ancienne peinture russe (F. Stelè) . .

119 57

124 182 57 59

180 M r k u n , Homec (V. Steska) . . . . . . . . . Na r o cl ni rn uze j u 1925. god. (Iz. Cankar) . . . N i e d er 1 e, Byt i ku1jtura drevnih S1avjan (F. Stelè)

244 59

P q cl k r a .T s e k , Obrtna, trgovinska, tvorniska in zelezniska termino1ogija (V. Steska) . . . . . . . . . . . .

Sa uer., Wesen und Wollen der ciHistl. Kun!')t (lz. Cankar) S t a r i n a r (M. M.arolt) . . . . . . . . . . . . S t ra j ni é, Svetosavski hrarn (F. Mesesne1) . . . . V y cl ra , Liclové stavitelstvi na S1ovensku (St. Vurnik)

124 180

56, 125 245 126

V ARSTVO SPOMENIKOV (Dr. Fr. Stelè). Sv. B ar bar a v Halozah Bled ... . . .. . Bore ca, Prekmurje . . B r e g pri Ptuju . . . . . . . Celje . .......... . . Cezanjovci ......... . D e z rn an K a r e l , pismena zapusCina Dob ............. . Dobrava . . . ........ . Sv. Du h (Ojstrica pri Sp. Dravogradu) D v or pri Raclecah . . . . .Gor a 0 l j ka pri Polzeli . Go r ca v Halozah . . . 'G o r i c i c a pri Domzalah Grad~c . Ha,jdina Ho ce H r a s t o v D o 1 , Dolenjsko lh an ........ . I l o v a g o r a pri Kopanju Sv. Jakob nad Preclclvorom . Sv. Jane z ob Boh. j ezcru Jezersko ..... . S t. J .an z pri Dravogradu K l a n e c pri Komendi Konjice . . Kranj ... Ljub l,j ana Maribor . . Marija Grade e Mart,janci Mekinje Muretin ci ·Mu ta Üjstrica Sv. Pave l pri Prébolclu Pr e kmurje Ptu_j Radovl_jica st.Rupert . S l i v n i c a pri M ariboru S l ovenska Bistrica Smokuc ...... . .S r e cl n ,j a v as v Bohin.tu skof_ja Loka Teharje Turnisce ..

.. ' ' '

1?0.

112, 113, 1 ?3.

108 110 169 238 170 171 238 171

. 238 48

111 48

172 1?2 1?2 239 239 173 49

173 1?3 1?3 1?4 114 239 49

1? 4, 239. 240 50. 174

114 51 51

240 174

51 51

52, 53 175 175 240 241 241

53 114 1?5

53 54

1?6

Unec .. . .. . . .... . Verd ........... . Sv. Vol ben k v Poljanski clolini . Vrba v . uzen1ca ..... . Z a v o cl n j e pri Sostan.ru Zicki samostan . . .

RAZNO. Sv. Stefan v Vip a vi. F. Mesesnel . . . . . . S po rn in i na Ivan a Gr oh ar j a. Dr.Fr. Vidie t J.o si p M. Gor u p (2 reprocl.) F. Mesesuel . Z a p u s c i n a F r a n c .a L a h a. M. Mar olt . . . .

UMETNOSTNI SPOMENIKI SLOVENIJE 1.

176 1?6 1?6 114 54 54

115

60 185 248 250

D r. F. Ste l è , Politicni okra.Ï Kamnik . . . . . . . . . 275-336

INDEX.

DISSERTATIONS.

Cau ka r I z i cl or, Réalisme clans l'ancienne p einture chré-tienne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

C an ka r 1 z i cl o r , L ' expression ,Likovna urnetnost" est - elle justifiée? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . , 222

K os Mi l k o , Les manuscrits elu moye n âge dans la bibliothèque lycéale, à Ljubljan.a (8 reprocl.) . . . . . . . 42, 89, 156, 224

Mar olt Mari j an, Mate.r Facia et ses successeurs . 233 Mes es ne l Fr an c è, Ivan Grohar (14 reprocl.) . . . . 129 Mesesnel Francè, t lvana Kobilca (1 reprocl.). . . 236 Ste l è Fr an c è, Fr.agments epigraphiques IV: Magister Mar-

tinus Petri(ch) (? reprocl.) . . . . . . . . . . . . . . 147 Ste l è Fr an c è , Les peintures de l'autel à battants de Kranj

(5 reprocl.) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • 191 Sterne n Mate j , Voyage cl' un restaurateur de monuments

artistiques en Dalmatie (5 reprocl.) . . . . . . . . . . 214 St e s k a· Vi kt o r , Le palais épiscopal de Ljubl.jana (10 reprocl.) 25 V o elu i k Anton, La construction cl u mâitre-autel de l' église

des ursulines, à Ljubljana (5 reprocl.) . . . . . . . . . 65

COMMUNICATIONS. Soc i é t é d ' hi s toi r e cl e l' art (F. Mesesnel) 3 reprod. . 103, 168 Cr on i que cl es 1 ivres . • . . . . . . . . 56, 119, 180, 244 S a u v e g a r cl e cl e s ID o 11 u ID e 11 t s h i s t o r i q u e s (p.ar M.

Francè Stelè) . . . . . . . . . . . . . . 48, 108, 169, 238 Expositions (F. Mesesnel, F. Stelè, F. Sijanec) . . 126, 184, 245 Bibliographie (M. Marolt, F. Sijanec) . . . . 55, 115, 177, 241

DIVERS. L'église de St. Étienne à Vipava (F. Meses11el) .. . 60 Souvenirs cl e Ivan Gr oh ar (F. Vidie) . . . . . . . 185 t Jo si p M. Gor u p (F. Mesesnel) 2 reprod. . . . . . . . . 248 L a s u c c e s s i o n a r t i s t i q u e cl e F r a n c L a h (M. Marolt) 250

LES MONUMENTS HISTORIQUES EN SLOVÉNIE I. Dr. F. Stelè / K.amnik . . . . . . . . . . . . . . . 275-336

ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

LETNIK VI. 1926. ZVEZEK 4.

Za Slovensko Akademijo znanosti tnnetnosti, za N arodno galerijo.

Slovenci! ·

. Ill

N asa najodlicne j sa kulturna clrustva, SLOVENSKA MA­TICA, NARODNA GALERIJA, ZNANSTVENO DRUsTVO

ZA HUMANISTlcNE VEDE in PRAVNIK so vlozila pri pro­svetnem ministrstvu zakouski predlog za ustanovitev AKADE­MIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTT V LJUBLJAN L Po clolgih letih notranje pr iprave, v kate rih se j e nase znanstveno delo difer enciralo in spopolnj evalo, sto,jimo pred trenutkom, ko se bo stnvba nase znanosti z 'Akademijo popolnoma clogradila. V Akademi,ji bodo ime li nasi IHljholj si mozje priliko, da gojijo znaustveno clelo, nas narod bo prej cmal iz nj ih ohilo pohml zn nada·l.jnj e udejstvovanj e, vsem nasi m prosvetnim organizac·i­jam bodo prihaj ali iz njc clotoki svez ih misli in novih streml,je11,j.

Oh istem casu, ko so zgoraj imenovn ne znanstvenc inst i tu­cije izdelov ale nacrt za akaclemijo znnnosti in mnetnosti , j e nasa NARODNA GALERTJA zaèela veliko clelo notn:w je re­organizaci,je, katere nmnen je ustvaritev enotne umetnostuc zbirke, ki na.j predstavi svetu razvoj slovenske mnetnosti od na.jstarej sih casov do danasnj ega elne, a hkrati tucl i pokaze najboljsa dela nase stare umetni sk e posesti. Nase velike clo­seclanj c zhirke, .tnko NARODNI MUZEJ, sKOFIJSKI MUZEJ V LJUBLJANJ in NARODNA GALERIJA, so izjav il e, ela so pri­pravljene zdruziti svoje doseclanje umcinostne zaklnde v enoten organizem. Drustvo ,Naroclni dom" v Ljuhljnni je s polnim

. muevanjcm vaznost i icl e,je, ki se ima ustvariti , skle nilo, da v svoji palaci dà prostora Naroclni galeriji in Akaclemij i znanosti in llmetnosti , s cimer j e nov ima instituci.rama zagotovljeno pri­merno bivalisce. Upraviceno torej smemo pricakovati, ela clo-

13

190

himo umetnostni zavod; ki ho ponos nasegn naroda in nase prestolice, ume Luostni vzgojitelj sirokih plasti ljuclstva, prica nase zgoclovine in pohuda umetniku pri njega naclaljnjem delu.

NAsA DOLzNOST JE, D A IDEALNO STREMLJENJE Müz, KI SE Z IZVRsiTVIJO TE NALOGE TRUDIJO, Z GMOT­NIMI SREDSTVI PODRPEMO. lzveclha ho zahtevala mnogo htev, ki jih ne ho mogla vseh prevzeti clriava. Gotovo zivimo v pretezkih mzmerah, a vendar ne tako tezkih, ela bi se obupani smeli oclreci skrbi za svojo kulturno boclocnost. ZATO POZI­VAMO VSE POSAMEZNIKE, VSE ZAVODE, VSE NAsE PRO­SVETNE lN GOSPODARSKE ORGANJZACIJE, D A DOPRT­NESEJO, KAR MOREJO V FOND AKADEMIJE l N NARODNt: GALERIJE.

V L.jubljani, 1. januarja 1927.

Dr. Vi l k o Bal tic, veliki zupan ljubljansk e oblasti. Dr. 0 tm ar Pi r km a j e r, veliki zupan mariborsk e ohlasti. Dr. A nt on Bon a ventu ra J e g li c , skof l.jubljanski. Dr. An cl rej Karl in, skof lavant inski. Dr. F. K. Lu km an, rektor u11.iverze. Iv a 11 Puc e ] j , kr. minister. Dr. Anton Koros e c, 11aroclni poslanec. D r. Gregor Z er .Ï a v, na­roclni posla11ec. Dr. V la cl i mir Ha v 11 i h a r, preclseclnik m. o. NRS v Ljuhljani. Anton M e 11 c i n ger, vlaclni komisar mestne obcine ljublja11ske. Dr. J os i p Les k o v ar, zupan mariborski. Dr. J ur o H ras ove c, zupan celj ski. Dr. Ma­te j Sen car , zupan ptujski. L o .Ï z e Do 1 i 11 a r, za Uclru­ze11je oblikujocih umet11ikov. A 11 t o 11 J u g, za Zvezo kulturnih clruStev v Ljubljuni. Dr. Jakob Mo ho r i c, za Prosvetno zvezo v L.jubljani. Dr. Mark o Nat ln ce n , za Jugoslovansko orlovsko zvezo. Dr. D a 11 il o Ma j ar o n , za Oclvet11isko zhor­nico. Dr. V. Gregor i c, za Zclrav11isko zhornico. A l e k san­cl er Hu cl ov e r n i k , za Notarsko zbornic:o. Milan Su k 1 je. za Inzenjersko zhornico. I v an J e l ac i n , iHeclsed n ik Zhor­nice za trgovino, ohrt in inclustrijo. Dr agot in H ri ha r, za Zvezo inclustrijcev. Al. T y ka c, za Drustvo bancni h zavodov v L,juhl.jani. 1 n g. Ji' r . Z u pa 11 c i c , za Zvezo slove nskih zaclrug. B o g u mi l R e m e c , za Zadruzno zvezo.

191

Slike gotskega krilnega oltarja 1z Kranja. Fr. Stelè 1 Ljubljana.

L ' auteur publie deux panneaux en bois, peints des deux côtés, qui se trouvent depuis 1886 dans la Galérie nationale de tableaux à Vienne, mais qui formaient auparavant les d eux battants du maître-autel de l' église paroissiale de Kranj en Slo­vénie. Il constate cl' abord que les deux scènes hagiographiques sur les côtés extérieurs représentent la fuite et la décapitation des patrons de Kranj, des saints Cantins, Cantianus, Cantianilla et Protus. Dans des anciens bréviaires de l' église d' Aquileia nous est co:ttservée une forme raccourcie de la légende de ces martyrs qui comprend seulement deux moments principaux de le ur histoire, l.a fuite en voiture attelée de mules avec la chute d' une des bêtes près ad' Aquae gradatae dans les environs d ' Aqui­leia, et la décapitation. Puisque la légende dans cette forme a été connue à Kran,j et qu' une copie s' est conservée clans un anti­phonaire manuscrit de 1493 dans les .archives paroissiales de Kran.j, et puisque les tableaux publiés renferment les mêmes deux moments comme la lectio, l'auteur conclut que cette lectio a servi à ces tableaux de base littéraire iconographique. ll est aussi indubitable que ces tableaux ont été commandés et peints pour r église de Kr.an,j. Par l'analyse du style il constate que nous avons devant nous le produit d ' une école allemande çl ' env. 1510. Le paysage et la formation de l' espace restent tout à fait dans le cadre de la peinture allemande d e la 2e moitié du 15e siècle, la perspective et la conception de la forme de la renaissance n ' apparaissent pas encore dans nos tableaux. En tout il ne con­state que deux éléments de la renaissance dans ces tableaux: le pilier clans le tableau de la décapitation, et le jeune homme dans le coin droit du même tableau qui, en pose coquette, regarde du tableau et elu geste de la main droite appelle l' .attention du spectateur sur l' évènement important. Ce dernier motif est in­compréhensible sans l' inflllcnce de la renaissance italienne où il se trouve presque régulièrement dans la santa (;Onversazione. Très impol'iant pour fixe1· la date de la peinture est dans le tableau de la décapitation un homrnc, visible jusqu'à la poitrine, à la barbe soigneusement coupée. L'auteur constate qit' il s' agit ici cl' un portrait. Ce portrait lui par.aît presqu'impossible avant 1510 à cause de la forme caractéristique de la barbe qui devient env. 1520 mode générale; mais en considérant le paysage et la for­mation de l' esrace démodés et certains éléments des costumes, il pense qu' il est impossible cl' avancer la date b eaucoup a n­delà de .15-10. Le caractère elu style n ' exclurait pas l'origine à Kran.i ou clans le district a l pin, mais il n· est pas possible de la prouver. Les bourgeois de Kl'an j qui régu lièrement tous les 7 ans allaient en p élerinage à Aix- la- Chapelle avaient des relations étroites avec l'Allemagne, par conséquent il n 'est pas impossible

,1

i92

qu'ils aient commandé les tableaux chez quelque peintre alors renommé, analogiquement comme l' antiphonaire déjà cité de 1493 qu' a confectionné pour Kranj et probablement même à Kran.r Johannes von Wercl cl' Augsbourg (Augusta).

L ' auteur laisse ouverte la question de l' attribution de ces tableaux à quelque atelier allemand de peinture gothique tardive déterminé ou elu moins à quelque école provinciale. ll signale une ressemblance iconographique considérable elu Mont des Oli­viers clans la Petite passion (1509-11) cl' Albrecht Dürer, mais qui ne justifie pas la constatation cl' une relation plus étroite ou directe.

Tous les 4 tableaux sont l'oeuvre du même peintre, ce que l'auteur prouve par les particularités individuelles typiques de la formation des mains et des doigts qui se répètent clans tous les tableaux.

N a. razstavi gotske umetnosti na Dunaju jeseni l. 1926. stn bili po dolgem casu prvic zopet ogledu dostopni dve slikani

kri Li velikega gotskega oltarja, ki j e krasil nekclaj zupno cerk ev v K ranju. Kot ostanek stare cerkvene opreme sta se ti clve tab 1 i h rani li v Kranju do l. 1886. J avnost se je zacela zanje zanimati par let pred tem, k o so ju razstavili na Kranjski clezelni razstavi zgoclovinskih umetniskih izclelkov in clomace inclustr ije l. 1883.1

Posleclica tega znriimanja j e bila, ela ju je l. 1886. takratni kranj­ski dekan Anton Mdnarec proclal clvornemu muzeju na Dunnju za 800 gld. Sliki sta kot nakup vpisnni pocl st. 24 ex 1886 z inventarnima stevilkama 4058 in 4058a kot , zwei alte Genüi.lde, Flügelbilcler, clarstellend Pfarrpatrone von Krainburg." Do ome­n_jene razstave l. 1926. stn se nahajali v clepoju nekclanje clvorne galeri.je na Dunaju in nista bili nikdar razstavljeni, tudi se zuanost z njima ni bavila in sta ostali strokovni literaturi po­polnoma neznani.

V katalogu gotske razstave. sta bili navecleni pocl st. 67 kot , Zwei Flügel eines Altars. Auf den Vorderseiten noch unge­cleutete Heilig·enlegenclen, auf elen Rückseiten Christus am

. O elherg und Auferstehung Christi . . . Oesterreichischer (?) Ma-1er um 1520." Razstava njune stilisticne provenience ni pojasni] a in j e pustila celo literarno tolmacenje pr izorov iz svetniske legende odprto. è':eprav tucli moj closeclanji stuclij kranjskih slik glecle njihovega umetnostno zgoclovinskeg·a znacaja ni dal pozitivnih rezultatov, sem se vseeno oclloCil, da _jih objavim.

1 Porocila v La.ib. Woclte nblatt, 1883. st. 152 in Laibacher-Zeitung 1883, st. 174 in Katalog· razstave.

193

posebno ker ne morem upati, da ho to vprasanje v doglednem casu dozorelo.

V saka izmed slik predstavlja obojestransko poslikano le­seno krilo velikega oltarja, katerega srednji del, ki sta ga krili zapirali, je bil verjetno plasticno okrasen. Velikost tabel znasa po mo ji me ri: visokost 179 cm, sirokost U J ·5 cm. Razstavni katalog navaja po galerijskem inventarju 175 X 160 cm, kar pa ne ustreza niti ce stejemo ohe krili sku.paj. Kadar j e bil oltar oclprt, sta se vicleli notranji sliki, ki preclstavljata Oljsko goro in vstajenj e Kristusovo; kadar pa j e bil zaprt, sta se vicleli clve sceni iz legende kranjskih farnih patronov. Vrh zunanjih slik je okrasen s slikanimi poznogotskimi loki clekorativne konstruk­cije. Loki slone ob straneh na listnatih konzolah, izmecl katerih nosita clve po eno figuro, ki kaze na legenclarno sceno pocl seboj.

V posesti gospe Tavcar v Ljubljani sta se ohranila po­snetka slik bega in mucenistva, pl. , o., 36 X 45 cm. Posnetka sta iz Layerjeve hlizine iz konca 18. stoletja. Slikàr j e po gotskih kompozic_ijah popolnoma svoboclno naslikal novi sliki in se niti najmanj ni truclil, ela posname njihovo pokrajino, le skupine ljucli je grupiral po precllogi, a se to svobodno. Tako je v sliki beg·a posnel voz z mulami in sedecimi svetniki, a jih j e oblek el v clrugacne obleke. Najbolj se je se oprijel originala pri kmetu , ki secli na levi mu li ; to je tu di edina figura, ki j e v njej mogoce priblizno spoznati original. Ceto preganjavcev j e primaknil prav k vozu' in podal moment, ko so ga closegli. V sliki mucenistva j e se vec sprememb: Steber z malikom nosi stilske znake klasi­cizma 2. pol. 18. stoletja. Dogoclek je v splosnem predstavil, kakor ga ima predloga, pregrupiral pa j e svetnike, gleclalce in mucilce t er za Sizinija porabil braclaca v visokem pokrivalu, ki pozivlja na cescenje malika v Kremser-Schmicltovem muce­nistvu sv. Barbare v Velesovem. Pregrupiral j e tucli skupino mucencev, popolnoma prezrl portretiranega, iz mlaclenica y

ospreclju na clesni pa je napravil razburjeno figuro, katere uloga ni prav jasna, ker ociviclno ni razumel mlacleniceve gest e. Ko­piji nam o originalu prav nic ne povesta in le priblizno poclajata njeg·ovo ikonografsko vsebino. Umetnisko sta brezpomembni, zanimivi pa kot produkt kranjske slikarske smeri iz casa Leo­polcla Layerja.

Opis: 1. 0 j s ka gor a. Krajina. Spreclaj precej globok ravcn pas. Na levi lezi , s hrbtom na kamen naslon .jen, P eter in spi, z clesno roko pocl glavo. Oblecen ·je v olivno zeleno suknjo

194

in svetlo1·um en plasc. Na levi spita drug na drug·ega naslon,jena sv. Janez in J akob. Janez j e oblecen v 1·deco suknjo ter ogr­n ,jen v bel plasc. Nekoliko bolj nazaj se nahaja na sredi slike klecec J ezus, obrnjen v profil proti desni. Oblecen _je v b elo, dolgo, ohlapno suknjo, kleci nekoliko sklonj e n in clv iga skle­n _jene roke v isoko predse. Obraz j e mlaclobracl , brez brk. Na rame mu padajo dolgi kodri . Za Kristusom, v drugem prostornem pasu, j e na cl esni kulisna krajina treh vrst skalnatega gricevja, ki stopnjema poglabl.ja prostor v ozadje proti levi, kjet drugu manjsa kulisa iz clveh vrst grickov in visokih vrat v palisaclni ogrnji zapira, z desno kuliso vred, prostor napram globiui. Med obema kulisama je samo ozka, v ohliki crk e z lomljena cezura, dolinica, po kateri vocli pot ocl vrat do mesta, k _jer kleci Kr istu s. lz ozadjn vocli po ti poti Judez oborozeuo skupino in knze izza zadnje kuli se na Jezu sn. Nad Jezusom, na gricu na clesni , stoj i gotski k elih, nad katerim se prikazuje angelj s k r izem cez ramo.

2. Vs ta j e n je. Krajiua; spredaj pœcej globok, raven pa:; terena, v katerem stoji, v izraziti perspektivicni funkciji , po:;tavlje n v diagonalo od des ne proti lev i, zapecncen sarkofag;. Na precltijem, levem og lu poclstavka stoji Kristus, ogrnjen v dolg relec plùsc, blagoslavlja_joc z clesno, z levo p a ch ·zi k rizno palico z bancle rcem, na katerem j e bel kriz. Obraz j e, k akor n a oui sliki , mlaclohrad , brez brk, clva kosma las mu paclata sp redaj na èelo. Okrog sa rkofaga le2e 4 speci shazarji. Eden, oblecen v zelezno opravo, lezi s hrbtom proti gleclavcu in spi. Dntg i sccli ob sarkofagu na levi s prek~·izauima nogama in naslanja glavo v cllan cl esne rokc. Tretji secli za sarkofag·om, naslon j en z roko nanj, v icli se samo roka in s turhanom ovita glava. Cetrti secli na clesni stran i sarkofaga, oblecen je v u snjnt sukn_jic, z ro­kama se naslan_ja na sarkofag in spi, z glavo j e naslonje n na roko in jo nagiba nazaj. Precl sarkofagom leii, na podstavek naslonjen, nj egov scit. v clrugem prostornem pasu se v lece ocl clesue proti levi nizko gr icevje, ki ga na levi zakljucuje v isoka skala in skupina clreves. Po potu mimo skale stopajo iz ozaclja tri zene. Za gricevjem na clesni je dolina, ki se izteka na levi v ozaclju v morje ali j ezero. Po dolini se r azteza mesto Jeru­zalem.

3. B e g p a t r o no v kr an j s k e z u p n e ce r k v e. Hribovita keaj.ina, skozi katero vodi iz sr ecl e ozaclja v velikem , na levi odrezanem Joku, cesta v ospreclje in jo na clesuem oglu slike prekinja roh slike. Na clesni se vrsti v ozadje kulis no gri-

56. Krilni oltar 1z Kranja, Oljska gora.

196

cevje y loku od desne p1·oti levi in oklepa zaliv , ki se razteza proti sredi, kjer se na nj egovem bregu nahaja obzidano mesto z gradom na desni. Iz mesta drvi po cesti ceta oborozenih jez­decev. V ospreclju na cesti j e Yoz z Yprezeno belo in rjavo mulo. Bela mula se j e praYkar zgruclila na tla. Na rjavi secli yoznik z rumeno kaloto (avbo) na glavi. Obraz j e gladko obrit. Hrbet mu pokri va relec, rumenu poclsit piasc. Na nogah ima gamase. V vozu sedijo 4 osebe. Zaclaj sedita clva moska. D esni ima rdeco suknjo, j e golobrad, nosi na glavi nizek klobuk s spreclaj priYi­hanimi krajci. D esno roko polaga na ramo zene pred seboj . Levi ima mladobracl obraz, oblecen j e Y sinjo ohleko z rumenkasto helo kuto, na glavi ima klubuk z dvema, na kriz poloze nima kljucema in poclobicu z v era icon. Roki ima prekrizaui na prsih. Precl njima sedi na sredi voza zena v zeleni svileni ohleki, z roza ocbevi. Na prsih in preko 1·am je nj ena suknja vodoravno odrezana in siroko ob1·obljena ter Yü;oko podpasana. Od ko­molcev vÜ;e dol g i, dekorativni l'Okavi , ki SO spodaj siroko ob­l'ObJj eni. Okrog vratu ima biserno ovnttnico. Na glavi ima avbo, cez kateru so od zaclaj nazaj nad senci ovite kite, kater·ih konci so spcti nad celom z zlato v erizico. Preko vsegn visi prozoren pn.jcolan. Skrbno zmnislj ena, nagiba zena glavo nekoliko na levo in sklepa pred pa~om roke. V !:ipreclnjem cl elu voza secli. s ltebtonÏ k vpregi obrnj e n, cetrti putnik, z rclcco cepico na g lavi , v belkasti obleki , z velikim klobukom na hrbtu ; klobuk je okra­sen s prekrizan ima kljucema. Obraz je obrit in precej rej en.

4. M u (; e n i s t v o p a t r o n o Y k r a n j s k e c e r k v c. Krajina. V ospredfu prece j g·lobok, raven pas tcrena, Y katerem je razvrscena ob diagonali ocl clesne proti levi, skupina gleclal­c:eY z muceniki Y ospredju. Na levi stoji v ospreclju .rocna guil­lotina, za katere rocaj cldi rabelj, ki je pravkar oclsekal glavo golobraclemu svetniku, ki j e na vozu seclel s hrbtom proti gle­clalcu; njeg·ova glaY a lezi na tleh za guillotina, tru plo pa precl njo v klececi pozi pacllo napre j . Za guillot ina je na nizkem pocl­stavku, z maskami na oglih, r enesanski steber s sirokün kapite­lom, na katerega vrhu se nahuja seclec malik na seclezu s kolesi, prirejen z nekim mehanizmom tako, da se lahko obraca in zvon­cklja. V drugi prostorni plasti se nahaja za skupino na clesni skalnata gora, s komplicirano utrj enim srecln,jevdkim graclom, izrisanim z vsemi cletajh. Na clesni pa zajezi cliagonalno cezuro mecl skupino in ohglavljcnj em nizck hreg, naknr se v clingonnli od leve proti cl esn i, pravoktnu na smer prve cliag·onale, oclpira

197

dolina z vecluto manjsega mesta, in se izgublja zu g1·ajskim gri­C:em v neskonocnosti. Ozadje na levi zapira nizko gricevje. Pri­zor martirija v ospreclju je zelo clramatièno koncipiran. V levem kotu, kj er stoji nekoliko nazaj pomaknjen steber z malikom, je rabelj pravkar oclsekal glavo muceniku , ki je seclel na. vozu, s hrbtom k gleclavcu obrnjen. Ra.belj sam je sija.jna rea.listièna., nekoliko ka.rikirana. figura. Tesno prilegajoce hla.ce so belo in olivno pa.sa.ste, dopa.sni suknjic, pokl"it z bogntim broka.tnim vzorcem, je zapet v isoko pod vratom, na prsih j e lahno oclprt, pocl ramo in na komolcu pa preklan, da. v gostem na.boru sili ven poclsivka.. Na glavi ima na oci pomaknjeno rdeèo cepico z zlatim zna.kom nad clesnim ocesom. Ustnici j e j ezno stisnil in segel z levo roko po 1·oki hmdatega mucenca , ki se z otoznim izrazom naslanja na svoj eg·a golohradega tov al"isa. Mecl njima in mbljem stoji mucenica v isti ohleki, kot jo j e imela na vozu , roki dviga iu sklepa v molitvi , in obraz obraca na lahno navzgoe. Za njo stoji golobracl moski s turbanom na gla.vi, z levo jo drzi zn l<.lllll.\ z clesno pa kaze na malike in jo z jeznim pog·leclom in siroko oclprtimi ustmi pozivlja, naj pocasti malika. Za skupino svetuikov se vidita glavi dveh vojnkov, na. desno od svetnika. pa stoji ob robu v elegantni pozi mlacl golobrad moz v bogati zla.ti, brokatni sukuji s sirokimi rokavi in tdko verizico cez prsi. Levo roko opira koketno ob bok, poglecl ima obrnjen iz slike in z vablj ivo gesto clesnice opozarja na clogoclek, ki se v r8i na levi. Za nj im ob robu se vidijo se tri glave, med njim in skupino ob­j emajocih se mucencev pa se kaze do prs vidna. moska posta.va, obrnj ena v clvetretjinski profil proti levi. O ci obraca iz slike nara.vnost k g·leda.lcu. Na glavi ima avbi poclobno cepico, pod no­som prav kratke brcice in bujno, skrbno pristrizeno in na strani mzèesano brado. Suknja pusca na prsih siroko trikotno oclprtino, ki jo pod vratom zapira z vodoravno borto obrobljena., clrobno nabra.na sra.jca. Z levo roko clrzi vpodobljeni moz za nazaj za­vihani, ovratnik tvoreci rob suknje, ter pri tem steguje prstanec, okrasen s prstanom, na. prsi. Docim je uloga elegantnega mla.­clenica na robu slike spredaj le retoricnega. znaca ja. kot klica.jni zakljucek kompozicije, ki naj opozori gledalca na vpoclobljeni, vazni pr-izor, ima ta. figura neclvomno portretni pomen. Prviè ze po svojem ddanju; postavlj e na. j e resno v takrat obièajno por­Jrcino pozo ; dalje pa posehno po i em, ela j e v celi sk11pini edina, ki j e brez zveze s prizorom in se zanj celo ne zanima, ter poleg

198

njega zavzema cisto zamostojno, s skupino samo zunanJe zve­zano stalisce.

Legenda: Najprej j e potreba, da pojasnüno legenclar no vsebino obeh muceni skih prizorov. Njihov a snov j e v zeta iz le­gende oglej skih mucenikov in patronov zupne cerkve v Kranju , Kancija, Kancijana, Kancijanile in Prota. 0 leg·encli nas pouce Acta sanctorum maii coll., clig. ill. a Godefr. H enschenio et Da­niele Papebrochio e S. 1. Tom. VII. (Paris in Rim 1868) str. 420 sl. Ta legenda pripovecluje, el a so ziveli pocl cesarj em Dioklecija­nom v Rimu Kancij, Kancijan in njuna sestra Kancijanila iz roclu cesa1ja Karina, ki j e upravljal Galijo in bil prijazen kri­stjanom. Ko j e umrl, sta n.jegov a sovlaclarja, Dioklecijan v Rimu in Maks imij nn v Ilir iku , utcela siliti kristjane, da j avno pocaste malike, ce ne bodo kaznovani. Nasi svetniki, ki jih j e peclagog Prot poucil v krscanski veri, so z namenom, ela se umakne jo k r ivicni oclreclbi, likviclirali svoje imet.je v Rimu in se poclali v

. Ogle j ,. kjer so imeli soroclnika, v netega kristjuna Hr izogona. V O gle ju j e bilo pa preganjanje se huje kakot v Rimu in so bili zapor i polni kristijanov. Ponoci so se nasi svetniki pr iblizali zapor om in vprasali po Hrizogonu. Tu so izvecleli , ela j e pred 36 clne vi umrl mucenisk e smrti pr i kraju Aquae graclatae in bi l t am pokopan. Ko so Kancij in tova ri si zapustili zapore, so zaceli propovedovaü 0 Jezusu in dela li cucleze. 0 tem sta zve­clela praeses Dulciclius in njegov cOines Sisinius, in sta jim zapoveclala, el a morajo clarovati k aclilo malikom, k ar so oclklo­nili z izjavo, da raj e umrj6. Na porocilo o t em, sta cesarja odlo­Cila, ela jih imajo obglaviti, ce se n e uklonijo. Ko so muceniki to zvecleli, so se vseclli na voz z vprezenima mulama in se odpe­l-jali k grobu Hrizogona. V prikazni jim j e J ezus tako narocil in napoveclal, da bodo tam pre.jeli b ·one (mucenistva). Sizinij j e s svojimi zdir j a l za njimi in jih dosel pri Aquae graclatae, kjer jim j e paella ena mula, nakar so bili v j eti in ponovno po­zvani, ela claruje jo Jupitru kadilo. Odgovorili so, ela caste Boga, ki j e vstvaril n ebo in zemljo in mor j e in vse, kar j e v njih ; vse pa, kar casti malike, bo zapadlo vecnemu ognju. Nato jih j e Sizinij izrocil rabljem, da jih obglavijo. Z molitvijo so oclsli na mesto mucenja, se ob_jeli in klece pre j eli mecev udar . Poko­pani so bi li ob Hr izogonu. 0 nj ihovem begu pra vi legenda, da to ni bil beg, ampak odpeljali so se le zato, ela cen:ipre.j in ,jav no pred ocmi ljucli dosezejo mucenistvo in postane j o podobni Eli j i, ki ga j e ognjen v oz oclpelj al v n ebo.

199

Legenda vsebuje vec momentov, ki so sposobn i za upodo­hite v, tako gotovo obisk p r i kristja nih v j eci, propovedovanje spremljano s cudd i v Ogle ju, beg na vozn in mucenistvo samo. Slikar nasih slik si j e izhral zadnja dv a momenta in vprizoril prizor, kako se bezecim v blizini O gle ja zgr udi ena mula in Si­zinij s svojimi dirja za njimi iz mesta po cesti, da jih ujame ter mucenistvo samo. Kakor se poucimo v Acta sanctorum (l. c.), se nam j e v starih breviarjih ogle j sk e cerkve oh ranila posebna skrajsana ohlika legende v , lectiones ad matutinum solitae re­citari", k a ter e vsebina se omejuje na povest od tam, ko muceniki zasede jo voz, da se odpelje jo k grobu }-lrizogona, do njihove mucenisk e smrti. Ker j e slikar izbral rav no glavna momenta te ]ectio, se nam usiljuje misel, da j e njegov liter arni vir taka lectio, in ne kaka popolna oblika legende, ki vsebu je dogoclke, kakor smo jih zgoraj navedli. Lectio vsebuje samo dva dogodka, in sicer ravno tista dv u, ki jih j e nas slikar vpodobil, namrec beg, na kater em padec mule povnoci uj etje nmcenikov, in mu­cenistvo samo v zvezi s p redhoclnim pozivom, na j pocaste Ju­pit ra. :Ôa j e litenuna pocllaga nasim slikam taka l ~ctio , 0 tem nas se poseh e j poüdi de j stvo, ela j e bila ta oblika legend e v Kranju znana in se nam j e tudi ohr anila v antifonarju, ki j e nastal v Kranju l. 1493 in ki se nahaja se sedaj v ondotnem farnem arhivu.2 I-:limna o Ka nciju in tovarisih se nahaja tam na fol. CCVl do CCXL Ker , kakor homo . pozne j e videli, cas nje­nega · zapisa pada eno ali dve clesetletji precl postanek slike in j e ver j etno, da j e pmv una v tem ali kakem clru gem, hd kone identicen kranjsk em zapisku tvor ila pocllago za zasnov o slike pn narocitelju, mislim, ela j e umestno, da jo tu objavim.

Glasi se takole :

Incipit histo(ria) Cantii, Ca(n)tiani, Cancianille et P(ro)thi mar­tiru(m). - Euouae, turbaret christianos et multaret tyranor(um) marti claret se ua p( er )secutio. His uero sub temporibus Carinus cesar uùicus deo christianissimus m orit(ur) in domino, euoae. Olim felix imperator filior(um) generator trium fid ei amator in romana curia. Euouae. Liquit ibi successores, yclolor(um) hi(n)c cultores petu(n)t ut eorum mores seq(ua)nt(ur) et numina. Euouae. Omnes ob hoc fugeru(n)t, in q(ua)driga(m) consccndcru(n)t, pedagogu(m) rece­perunt P(ro)thu(m) ad (con)sortia. Euouae. Mulas currui iunxerunt, fortes simul p( er )rexerunt, deo se co(m)mendauerunt ut uelit per

2 Hokopis j e clokoncal L :14'!3 Joa nnes Yon Werd de A ugust a.

200

omnia. Aquilegiam tende(n)tes et Chrisogonu(m) quere(n)tes s(an)­ct(u)m visere volentes suum co(n)sanguineu(m) ... Nescientes de­collatum ac p(ro )pter Christum marti datu(m) et in celis corona­tu(m) amicum Chrisogonum ... Ubi loco nomi(n)ato ad Gradatas aquas grata spacioso urbis lata lo(n)ge no(n) a menib(us), euouae, stante curru tu(n)c cadente mula deo p( er )mittente v na veniu(n)t repente hostes cu(m) complicibus. Euouae. Sancti viri captiuati sup( er) modu(m) trucidati, m(u)ltis penis sunt beati, ma(n)cipati vinculo. Hoc rector ille uoluit, qui et Helyam rapuit, in paradisu(m) statuit igneo vehicula. Euouae. Sic et illos quos amauit de q(ua)driga reportauit et in celas collocauit inclito martirio. Ut Helyam currus , rexit et in req(ui)em p(ro)uexit sic ad gl(or)iam hos vexit currus celi gaudio ... Sic traxit mirabiliter Helyam hos similiter ut trahit paternaliter iam iam ad se quos elegit. Ne videant(ur) fuga(m) dare nec vole(n)tes latitare plus ad mortetm p(ro)pinquare se quilibet subegit .. . Voluntati se diuine commiserunt et ruine, cupientes sine fine pace frui sedula. Neque mora(rri) faciatis ne inuitos nos cre­clatis p(ro )pt er Christu(m) pati gratis Zeta fauter verbula ... audite p( er )secutores, 1immo morte(m) q(uam) dolores cupimus as peri ores p(ro)fitemus libere. Euouae. Hec audiens Sisinnius cornes atque Dulcissius?a p(re)ses et impiissimus ma(n)daueru(n)t propere, euoae. comp(re)hendi hos beat os ia(m) p(ro) Christo pati gratos vsque morte(m) p(re)paratos hi(n)c iniqui iudices. Euouae. Hortabantur ut off errent thur a I oui ne differrent deo sua ve sufferrent penas mortis duplices. Quib(us) dicu(n)t deuotius: No(n) decet nos de­monibus offerre immo verius omnipotenti dea. Adoramus qui cre­avit celu(m) terram rrosq(ue) lauit, qui ad crucem p(ro)perauit spo(n)tanee pro rea. Eternis bonis spotiantur ydola q(ui) vene­rantur in cochito cruciantur q(ui) no(n) credunt domino. His auditis Sisinnius et impius Dulcissius mandant spitulatoribus: Si no(n) off errent thur a plectant(ur) max capitib(us) cora(m) cu(n)ctis ho­minib(us) ne scandalisent amplius leges et sua iura .. . Postq(ua)m hec intellexerunt q(uam) sententiam dederunt presides nec timu­erunt mortis hoc supplicium. Euouae. Hinc a carcere soluti genibus sunt prouoluti max in terram omnes uti irent ad conuiuium. Euouae. Leti, fortes e! constantes Ihesum Christum inuocantes, passione(m) venera(n)tes eius in perpetuum. Euouae. Cum beati ducerentur passionem non verentur sed ut sanctis socientur via Laudent do­minu(m). Cordis iubilo gaude(n)tes in celu(m) aspicientes suis

2a Sic! Acta ss. ga imenujejo Dulcidius.

57. Kr ilui olün 1z Kranjn , Vstaj enje.

202

manibus plaude(n)tes sanctu(m) ob martirium . . . Orabant claris vocibus ia(m) coram carnificibus, miratur omis populus han c orationem: 0 lhesu Christe domine ma1ne(n)tes tuo nomi(n)e pater mater v elis esse ded'isti cautionem. 0 lhesu tu vis omnib( us) eu a pro temporalibus eterna pro labilibus diuitiis prestare. Permanen­te(m) quoq(ue) vita(m) in felicitate sitam et aureola- fulcita(m) tibiq(ue) conregnare . .. Obsecramus te amator bonor(um), remu­nerator secretor(um), indagator cord'ium, respicias,. euouae, de ce­lorum summitate in ha-c hora ut bea:te n( ost)re capiant(ur) a te anime ad nuptia-s. Euouae. Inter s( an)ctos collocari et electis com­parari tecu(m) esse more pari elector et solamen, euouae. Precipe ut cognoscaris solus deus œd'oraris secula benedicaris in seculorum amen. Euouae. T& dominu(m) colentib(us) hu(n)c die(m) ,veneran­tibus deuote celebrantibus celorum da solamen. Hac completa p( re )stolant( ur) ictu( rn) spata, decolantur et capitib( us) priuant( ur) a spitulatoribus et corona-s acceperunt q(uas) a Christo m eruerunt in capitib(us) ia(m) ferunt semp(er) in celestibus. Corpora lauda­bilis Zoylus venerabilis Christo lhesu amabilis hec presbiter con-diuit confectis aromatibus apto loco felicibus in domino p(re)ca­tibus deuote sepeliuit. Euouae.

Kakor j e iz teksta razvidno, vsehuje kranjski zapisek lek­cijc o Kanci_ju in tovarisih pred obicajnim zacetkom, ki ga na­vaj a jo izdaja telji legende v Acta SS. , se kratek uvod, ki prav s umar icno posname celo legendo vendar b rez deta jlov, ki hi hili mogli priti v postev za slikarja . Obsirno pa j e opisan beg na vozu z mulami, pri cerner j e napram legendi zacetk oma nek ol iko ne jasnosti, k er nasa lek cija prestav lja potovanje na vozu se pred n_jihov prihod v O glej , a kluh temu izpusti vse clozivlja j e v lem m estu.

Na podlagi te lekcije j e vsebina nasih slik, s tesuo naslo­nitvijo na njene glav ne momente tale : P rva slika nam kaze v ozadju O gle j , odkoder di r_ja po cesti z ohorozeno ceto Sizini j, ela vjame svetnike, katerim se _je na begu pri kraju i\ quae gra-

. datae zgrudila ena mula, kar j e onemogocilo njihovo daljnjo pot. Identifi cirat i svetnike na vozu j e tezko, k er nimamo za to nobenih oporisc, vender mislim, da ni dvoma, da je starejs i moz, ki sedi sam v sprednjem delu voza , Prot, neclvomna j e Kan cijanila, izmecl zadnjih pa mislim, ela smemo hraclatcga le­vega moza smatrati za Ka ncija, golobradeg·a desnega pa za Kan­cijana. Svojo domnevo opiram na to, da se nahaja v zgoraj ome­njen em antifonarju iz l. 1493 v Kranju na zacetku lek cije mi-

203

niaturna slika bradatega svetnika muè':enc:a , ki n e mme biti drug, kot Kancij, ki se imenuje vedno na prvem mesl.u. -Druga slika preclstavlja mucenist vo. Prot, kot najstarejsi med njimi, je ze obglavljen, Kancij, ki j e na vrsti, se z objemom po­slavlja ocl svojega mlajseg·a hrata, Kancijanilo pa Sizinij po­novno pozivlja, da pocasti malika. Legenda povdarja, da se j e mucenistvo izvrsilo v navzocnüsti ljudstva, katero na sliki pred­stavljajo mlade nic, ki opozaeja na vazni clogodek , portretirani moz in clva za njima stojeca moska.

Kot n es porno smemo smatrati na podlagi l ege nclaricn e vsebine, da je bila slika naro ­cena za Kran .j in ela je sluzila pri narocilu za pocllago l e k c ija o Kan c i.ju in to v ariSih , raz­sir.jcna v oglejskih hr cv iarjih , ve rj et no ce lo v izvoclu, ki se nam j e ohranil v Kranju.

Stilisticna oznacba in datiranje.- Vsi stirje prizori so vpo­dohljeni v krajinah, in ce blizje premotrimo nacin kompozieije teh krajin in kako so dogodki postavljeni vanje, se nam oclkrije zelo ÎZl~<~zit sbema, ki mu je nas slikar V vseb stirih slucajih stereotipno sledil. Stalisè:e, s katerga so gleclane te krajine, je vzviseno nad navaclnim naravnim opazovaliscem, vsled cesar se prostorninsko poglabljanje v ozaclje izpreminja v konsekven­tno lahko dviganje, ki se vrsi v treh prostorninskih plastell , ospreclju, srednji plasti in ozaclju. Ospredje tvori vselej kos ravneg·a terena, katerega globina zavzema vselej vsaj eno tre­tjino visine slike, pri Oljski gori in vstajenju pa celo vec. Ta ravni pas se razvija vsporeclno s ploskvijo slike in je v svoji prostorninski razse:lnosti vselej tolmacen z linearno perspek­t.ivicno razpostavitvijo predmetov, tako da se nam prostorno popolnoma otipljivo pojasni. Smer teg·a tipanja se razvija ste­reotipno vselej v cliagonali ocl desne proti lev i. V sliki Oljske gore se perspcktisticna erta poglohitve zaè:ne v desnem spodnjem kotu in je usmerjena na sredo levega roba slike. Vsporedno s to crto so razvr8ceni, ocl desnega roha proti sredini, speca sv. Janez in J akoh in klececi J ezus, v levem kotu pa sta polozena vzpo­reclno s to crto vznak lezeci sv. Peter in hre:Zuljek , na katerega se je naslonil, tako da mecl obema skupinama nastane ozek pre­slecl ek, ki cliagonalo se holj povclarja. v tako oprcclcljcnem sprednjein prosi.orninskem pasu se vrsi glavn i clogodek. V clru­gem prostorninskem pasu, ki je vzporeclen prvemu, se s kulisno razvrscenimi bregovi najprej zakljucuje sprednji pas, potem pa

204

poglablja prostor proti ozaclju, kamor vocli med temi kulisami zalomljena pot v ozadje, kjcr zakljucuje prostot lesena ograja in na nebo clvigajoci sc oblaki. Se bolj jasen je ta shema v sliki vstajenja. Crta, v kateri se prostornina poglablja, gre zopet iz clesnega ogla v cliagonali, ki zaclene nekako eno cetrtino pocl vrhom levo stranico. v to crto je postavljen poclolgem sarkofag pravokotnih oblik, ki razmakne prostmnino prve plasti do sreclnje, njen razvoj kulisno prekinjajoce plasti. Ozaclje se iz­g·ublja v neskoncnem pogleclu na morski zaliv. S pomocjo raz­vrstitve stirih speCih strazarjev okrog sarkofaga, ki jih je ku­bicno prostorninsko razrinil, j e closegel umetnik jasno orisano prostornino, v kateri brez vsake nejasnosti glecle prostorninskih razmerij stoji ocl smrti vstali Zvelicar. Ako se seclaj ozremo na Oljsko goro, homo nasli prav tako jasno kubicno obrisan prostor okrog klececega J ezusa. Paralelno z omenjeno perspek­tivicno cliagonalo lezi v levem oglu sv. Peter in potegne eno stranico prostornine okrog klececega. Speca apostola, katerih ena os leZi v omenjeni perspektivicni cliagonali, imata prav tako dolocno povclarjeno pravokotno nanjo in pravokotno na Petrovo os se dnlgo crto, ki se zal-enja v nogi sv. Jakoba, jo nato pov­zame ]eva roka, in jo vod i naprej in je tako s pravokotom Pe­ter - sv. Jakob razprta precl horicontalni zakl_jucek prve plasti prostornina pravokotno trikotnega tlorisa, v katerem se prostor-11 i nsko popolnoma oprecleljeno nahaja figura klccecega.

Isti princip vlada tuch v slikah prednje strani. Na sliki mucen istva je zopct mcrocla.jua diagonala, ki se zacne v desnem spocln_jem oglu in zadene ravno sredino leve stranice slike. Ob to diag·onalo so na clesni postavljeni mlaclenic, ki opozarja na clogodek, Kancijan, Kancij, Kancijanila in Sizinij. Za njim zopet prekine to cliagonalo sreclnja plast, za njo pa se zacne pravo­kotno naujo clruga v obliki doline, ki prevaja v ozaclje. Ome­nj ena cliagonala oclreze v ospredju na levi v obliki pravokotnega trikota omejen prostor, kjer se nahaja prizor obg·]av lje n.ja in steher z malikom. Malo clrugace a venclar na isti shemastiki _je zasnovana prostornina cetrte slike. Preclnja plast je ozja, kot pri ostalih, prostornina pa se razvija zopet ob cliagonali ocl desnega spoclnjega kota proti srecli leve stranice. Crto povzame paella mula in jo naclal,jt1je os voza. Po kratkem presleclku ku­lisnih vzpetin clruge plasti, se pravokotno na prvo smer pojavi moüta pog-lobitev v cliagonali proti clesnemu zgornj emn ogln. Zveza mecl sreclnjo plastjo in ozacljem pa je izveclena to pot, si-

58. Krilni oltar 1z Kranja, Beg sv. Kancijana m tovarisev.

14

206

cer fudi kulisno, toda vsaj navidezno bolj rafinirano, ko- se ku­lise razvrscajo od meje ospredja ob vozu, od desne spodaj v ve­likem loku proti levi zgoraj in tako razprejo potrebno prostor­n i no za mesto in zali v.

Opisani, v nasih slikah stereotipno se ponavljajoci tip kra­jine in prostornine je tipicen za drugo pol. 15. stol. v nemsk em slikarstvu. Shema treh prostorninskih plasti, iz katerih je se­stavlj ena krajinska slika, se druZi prav tako stereotipno s shemo za zracno perspektivo, ki clovoljuje v ospredju ciste lokalne barvne tone, v ozaclju pa jih uglasi na zeleno in prevaja v na.j­v isji plasti v modro. Tucli ta shema vlacla se v nasih slikah: v ozaclju prehaja krajina v enoten, zelenkasto sinji ton, ki se proti

. horicontu osvetljuje; nad horicontom se pne svetel ton neba z zelenkastimi odsevi. na vrhu slike pa preicle polagoma v globoko modrino. Ta shema je konsekventno izpeljan v oheh slikah mu­cenistva, ki sta zamisljeni v clnevni svetlobi, na notranjih slikah pa, ki se vr8ita pri terni ali vsaj polSvetlobi, j e vse uglaseno

_,na rjav ton. Zato je tucli skala barv zunaj bolj jasna in boga­tejsa na vmesnih tonih; prevladujejo sinja, h ela, rjava, rdeca in zele na, na not.ranjih slikah pa iste, poenotene po zlatorumeni kopreni.

Krajina in prostornina nasih slik bi nam komaj clovoljevali clatirati to delo dalje, kot na konec 15. stol. Napram njim so kràjine in posebno prostorninske perspektive zgodnjih del Al­brechta Dürerja tako napreclne, da je stilsko razvojno krajina nasih slik v njih ze popolnoma premagana etapa. Opozarjam za primerjavo z nasimi slikami samo n . pr. na krajino in perspek­tivo v Baumgartnerjevem oltarju v stari pinakotek i v Monako­vem iz l. 15043 ali pa krajine in perspektive v lesoreznem Mari­jinem zivl.jenju iz l. 1506.4 Ti primeri popolnoma zaclostujejo za clokaz, da novih potez, ki jih j e clala italijanska renesanska perspektiva n emski umetnosti, najpre j v 2. pol. 15. stol. v clelih Mihaela Pacherja -, takrat se v provincialni znacilnosti, - po­tem pa kot splosno last v delih A. üiirerja zac. 16. stol., v nasih slikah ni najti.

Po tej ugotovitvi si lahko prihranimo podrohno stilisticno analizo kran_jskih slik in ugotovimo, da v nasih slikah tudi ni ~leclJ" vplivov renesant-ne obclelave teles in obcuL.ja za njih ,J e-

'1 Slika v V. Schere r, Diirer v zh i.rki Klass ik<·r de r Kunst IV. Stuttgart

u . Leipz ig 1904. str. 1.8 in 19. 4 Slike o. c. str. 192 sl.

20'7

poto", kakor ~e javlja ze v Dürerjevih delih okr. 1500.5 Tudi real istika, ki je p.ri nasem slihuju v posameznostih (n. pr. rabelj in Sizinij v mucenistvu, speci P eter ali clesni speci strazar v vsta­jenju) precejsn<J, ne dosega nikjer realistike Di.irel'jevih del zac. 16.' stol. Po vsem tem hi ne mogli datirati nasih slik preko konca :15. stol.

Vendar pa vsebujejo se nekaj momentov, ki uns p1·epricajo o nevzddnosti tega naziranja. Slikn muc·enistva vsebuje kar tri elemente, ki segajo preko okvira tmclicije nemskega slikarstva 2. pol. 15. stol. To so steher z malikom, elegantni mladenic ob desnem robu slike in pa posebno moz z bujno brada v skupini navzoCih, ki smo ga zgoraj oznacili za portret. Steber ima obliko renesanskega balustra in ce tucl i j e v posnetku spodnjih robov plosce nad kapitelom se ocita gotska oblikovnost, je vendar ta steber s svojo, z maskami okraseno bazo, nemog·oc brez vpliva italijanske renesanse. Ni pa direkten posnetek, ampak plod kri­zanja obojih oblik, tako da bi nas ne silil pi·av posebno preko zac. 1~1 stol.

Vaznejsi se mi zdi mladenic, k i se v ospredju na desni obraca k gleclalcu in z vabljivo gesto desnice opozarja na dogo­dek, ki ga predstavlja slika. Ta motiv je popolnoma tuj severni umetnosti in nerazlozlji v brez vpliva italijanske renesanse, kjer je tako ,nagovarjanje" gledalca in iskanje posrednistva med gle­dalcem in vpodobljenim dogodkom posebno v ,svetih konverza­cijah" in slicnih slikah obicajno. Za primer navajam n. pr. Giov. Bellinija Madono na tronu s sv. Hieronimom in sv. Bostjanom, ki se nahaja v akademiji v Benetkah. Ta slika je eden najzre­le jsih primerov tipa takozvane ,svete konverzacije". Na levi strani se nahaja sv. Francisek, ki je ohrn_jen iz slike k gledalcu .in ga z gesto roke vahi, naj pocasti Marijo. Na sliki zaroke sv. Katarine slikarja 1. da Imola v S. Giacomo v Bologni (gl. sl. 674 v A. Kuhn, GeselL cl. Malere i I. polzv.) se naha,ja na levi stra,1i sv. Janez Krstnik, ki gleda iz slike in opozarja s kazanjem na dog·odek. Takih in sorodnih primerov hi s konca 15. in zac. 16. stol. lahko navedli cela vrsto; opozarjam pa, kat na posebno izrazit, ze v harocno patetiko prenese n primer, ki je mlajsi od nase slike, na Correggiovo sliko ~1adona s sv. Sebastijanom iz l. 1525., seda_j v Dresdnu (gl. sl. 688 v Kuhn, o c.). Na tcj sliki sc v srédini v ospreclju kleceCi sv. Geminian obraca v burnem gibu iz slike k gledalcem in jih z energ·icno gesto opozarja na

5 Prim. n . pr. o. c. str. 12.

14

208

prikazen. Konstatacija tega motiva v nasih slikah je vazna, ker naso, kakor smo ugotovili, sicer popolnoma tradicionalno slikarijo nujno premakne na zacetek 16. stoletja. Poprej se nam zdi tako izrazit renesanski motiv, ki je neprisiljeno spojen s kompozicijo celotne zasnove, skoro nemogoc.

Najvaznejsi pa j e za pomaknitev postanka nasih slik preko 1. 1500. ze veckrat omejeni portret. Da je njegova poza por­tretna, pac ni potreba dokazovati. Ako si ga podaljsamo do tai in obrnemo v drugo stran, bi dobili figuro, vzporedno Konradu Rehlingenu, ki ga je naslikal B. Strigel 1. 151?.a Lahko mu vzpo­redimo tudi celo vrsto Dürerjevih portretov. Razen te splosne sorodnosti v pozi, ima nas portret celo vrsto sorodnosti s portreti prvih desetletij 16. ~;>toletja. Njegova obleka j e, kakor se zdi, &uknja, t. zv . Schaube, ki j e znacilna za konec 15. in prva deset­letja 16. stoletja. Po 1. 1520. je zacel postajati ovratni, nazaj zavihani rob, vedno sir5i in se j e posebno ovratnik se preko te

.• sirine poveceval.7 Obleka na kranjski sliki pa ima se ozek ovratnik. Srajco z clrobnim naborom gub in ornamentirano borto na vrhnjem robu, kakor jo ima nas portretiranec, nosi n. pr. Dürer na lastnem portretu iz 1. 1498.8 in Hans Tucher na Dü­rerjevem portretu iz 1. 1499.0 Goli vrat se vzdrii v dvajseta leta, ko se srajca zacne dvigati na vrat in se razvija nabrani zgornji rob v takozvano ,Krause". Lasna ccpica, nek e vrste nizka av ba iz finega blaga, ki p6kriva lase nasega portretiranca, j e istotako zelo razvita v prvih clesetletjih 16. sto]etja in jo najdemo na celi vrsti Diirerj evih portretov. Tako n. pr. pri obeh vitezih na krilih Baumgartnerjevega oltarja iz L 1504. ali pri J akobu Fuggerju v monakovski stari pinakoteki iz 1. 1520. itcl. Celo motiv, ela se portretiranec z roko opr ijemlj c ovratnika suknje, se pogosto ponavlja. Tako ga najdemo n. pr. pri Dürerjevem Oswaldu Krellu iz l. 1499."' ali. pri grofu Lowc nsteinu Hansa Baldunga-Griena iz l. 1513.11

Vazen pripomocek za do locitev prihlizne casovne crte, pred katero nasa slika gotovo ni nastala, imamo pa v portretirancevi

" SI. 195 v C. Glaser, Die altdeutschc Malcrei, Miinchcn 1924. 7 Fr. I-Jottenroth: HandbtLch der dc LLtschcn Trach t sü. 51L 8 V. Scherer, Dürer, si. str. 8. 9 O. c. str. 9: 10 V. Schcrc.r, Dürer, sü. JO. 11 Glaser, o. c., sl. 208. 12 Prim. o tem Fr. Hottenroth, Handbuch de1· deutsàen Tracht, str. 518.

59. Krilni oltar 1z Kranja, Mucenistvo sv, Kancijana 111 tovarisev.

210

bradi. Brada se pojav i koncem 15. stoletja1 2 in se druzi od za­cetka z dolgimi, na rame v isecimi lasmi, kakor n. pr. na Dii­r erjevem lastnem portretu iz 1. 1498. ali portretu Friderika Mo­drega iz nekako istega casa. Okrog 1. 1500. j e brada ze pogosta , cetudi so se ji od zacetka mocno posmehovali. Do nekako 1. 1520. j e njena oblika precej razlicna, takrat pa zmag·a polna brada, ravno odrezana spoda j , z lahkim vgibom cr te pocl brado. T o obliko, ki j e odsle j tipicna, a ze od zacetka stoletja ni nena­vadna, kaze tucli brada nasega portreta. Moz ima pr uv majhne hrke in gosto t emno, skrbno pristrizeno braclo. Ako datiramo ta portret kot tak, ki se kar avtomaticno stavi vzporeclno Dii­r erjevim, se pri vpostevanju vaznih cletajlov kostima, kot n. pr. se skromno razvitega okrajka suknje in tipi cne sr a jce konca 15. in zac. 16. stoletj a kljub popoloma tipicno oblikovani brach ne homo mogli odlociti, ela ga pomaknem do 1. 1520., ampak se nagibam mnenju, da j e bol j verj et en postanek blizje zacetku stoletja. Na vsak nacin j e ta tip brade ze popolnoma ra7.vit okrog 1515, kakor clokazuje Dürerju pripisan zmagoslavni po-

.. hod cesarja Maksa 1. (Prim. Scherer o. c. 342 sl.} in Striglov Konrad Rehlingen iz 1. 151?. Vsekakor oh·og 1510 ni nemogoc. Racli prevlaclovanja zastarelih potez v nasih slikah se ne morem ocllociti, ela bi jih datiral dosti preko 1510. ·

Nekaj opore nam daje tudi neko delno sor oclstvo Oljsk e gore na kranjskih slikah z O l j sko goro iz Diirerjevega maleg·a pasijona, ki j e nastal okrog 1509-11.1 8 Ne trclim, da se j e nas slikar clirektno nanj naslanjal, ikonograficna zveza pa j e oci­vidna; vendar j e razlozljiva tudi s kakim vmesnim stare j sim elenom. Soroclnosti obstojajo v oblikovanju prostornine okrog klececega Jezusa s pomocjo clveh , clruge na clrugo pravokotnih smeri , katerih eno oznaca lezeci P eter , clrugo os telesa sv. Janezu. Soroclen j e vznak lezeci P eter , soroclen j e J anez, k i j e naslonil g·lavo v narocje, soroden Kristus v splosnem drzanju telesa, sorodna j e njegova ohlapna obleka in nje plasticno modeliranje t er clolgi, na rame paclajoci koclri, soroclno j e celo, kako k aze nogo izpocl plasca .

s e eno potezo ima nas portret , preko k ater e ne smemo na clnevni r eel: pog·lecl mu je obrnje n iz slike narav nost na gleda lca in nastaja vprasanje, a li ni to mogoce slikarjev avtoportret . Ako _pregleclamo serije takratnih portretov, posebno Diirerjevih in H ansa Holbe ina ml., konstatiramo, da slecli poglecl vpoclobl.jenega

13 Glej sl. 60.

211

60. Albrecht Dürer, Oljska gora (lesorez). lz Malega pasijona.

z malimi iz_jemami (n. pr. Dürerjev Friclerik Moclri iz konca J 5. stol., Oswald Krell iz l. 1499. ali H. FJolzschuher iz l. 1526.), skoro povsocl obratu glave, kar je tucli naravno. Reclno pa je poglecl obrnjen, kljub clvetretjinskemu ali polprofilu, iz slike na gleclalca pri lastnih portretih. Prim. samo Dürerjeve avto­pprtrete iz l. J493.14 in 1498.15 ali lastno poclobo EL Holbeina ml. 1z l. 1543.16 Klub temu se pa ne morem ocllociti, ela bi proglasil

14 Glaser, o. c. sl. 224. 15 Scherer, o. c. sh:. 8. 1 6 Glaser, o. c. sl. 324.

212

nns porhet za nvtoportret. Sl ika nam predstavlja neclvomno pre­moznega moza iz mescanskih krogov , ki j e se mlad in mu ni mog·oce prisoditi cez 35 let. Zcli se mi, ela g·ovori figura sama prej za premoznega clonatorja knkor za slikarja. Mogoce, ela smemo p·oti porabiti tucli mne nje, ela je bil slikar vzgojen se popolnoma v tradiciji clruge pol. 15. stoletja in ela j e moral biti ob postanku nase slike ze precej star Clovek , ki ga je tezko identificirati z upodobljenim.

Oclprto ostaja le se vprasanje um etn i s k e pro­ven i e n ce nasih slik. Kajti, da bi mogli na podlagi nasega do­seclanjega poznanja soclobnega materiala clomnevati na clolocnu umetnisko cl elavnico ali na osebnost slikarjevo, j e popolnoma izkljuceno. Ugotoviti pa treha preclvsem, ela j e vse stiri sl ike izvdil en mojster. Naviclezna razlika v koloritu zunanjih in no­tranjih slik se nam pojasni kot nar avna posleclica oznacbe clnevne in nocne razsvetljave. So pa gotove znacilnosti, ki iclentiteto ne­clvomno clokazuje jo, tucli razen ze zgoraj konstatirane popolne euotnosti v shematicni konstrukciji pokrajine in prostmnosti.

·· Vazne se mi zele posebno nek e posebnosti clrzanja .i 11

ob l i k o v anja r ok. Na prvi pog·lecl postane gleclavec po­zoren na nenavaclno sklepanje Jezusovil1 rok , dvi g njenih v mo­litvi v sliki Oljske gore. Sklenjeni so namrec samo prvi trije prsti, prstanec in mezinec sta pa stegnjena. Nekaj poclobueg·a opazimo takoj na isti sliki pri P etrovi levic i, ki j e s krcevito skrcenimi prsti polozena na levo koleno. Na zunanjih slikah ustrezajo Kr istusovim rokam Kancijeve. Prekrizal jih je na prsih, nima sicer sklenjenih, toda ponavlja se, ela so zunanji prsti E<teg·njeni , notranja clva pa skrcena. Temu tipicnemu nacinu cldanja rok ustreza lev'ica portretiranega na sliki mucenistva, ki se je s prvimi tremi skrcenimi prsti oprijela roba suknje, ostala clva pa steguje na prsi .. Krcevitost P etrovih prstov in neka prav oglata lomljenost Clenkov se ponavl.ja v roki Kan­cijana na sliki hega in v istega clesnici na sliki mucenistva. Posehnost rok nasega mojstra j e, ela so prsti pogosto nenaravno dolgi in ela se ne stegujejo popolnoma. Znacilna je v tem oziru clesnica ocl smrti vstalega, katera se da frapantno primerjati z levico Prota, ki se naslanja na roh voza. Lahko bi primerjali se dalje, a kar smo naveclli, j e tako znacilno, da mislim, ela -identicnost mojstra popolnoma clokazu_je.

Evidentno j e dal.je, ela gre za proi zvod sever·ne, ne pa ita­lijansk e umctnosti . Slikar _je imel v legencli dano pozorisce v

213

juzni krajînî v okolici Ogle ja in vendar ni napravil najmanj­sega poizkusa, ela vpoclobi to krajino, hu bi bil juzni clovek gotovo poskusil, ampak si je nasprotno vzel za vzor tega mesta neko na nizozemski tracliciji t emeljeco severno polfantasticno, pol r esnicno veduto, ki naj markira Oglej. Ze v tej zunanji potezi, kakor posebno v zgoraj opisanem tipu krajine, se oclkriva clovek iz severneg·a miljeja. Razen omenjenih ch·eh renesanskih potez, ki pa tucli gotovo nista direk tno prevzet i, j e vse na nasih slikah severno, bolje poveelano, nemsko. Veeluta .Ogleja izvira koncno gotovo iz nizozemskeg;a vzora, a se j e tn üp v nemskem slikarstvu ze tako udomacil, ela tucli tu ni trehn iskati elirektnega prevzetja. Kristusov obraz, z znacilno ma lo hraelo in prav majhnimi brkami, izhaja gotovo prvotno iz ni zo­zemskega, toda tip nasega J ezu sa j e tako oeldaljen oel nizozem­skega, ela j e p r ose] ze skozi celo vrsto posreclnikov in posta l popolnoma n em ski. Brez claljnjega elokazovanja j e toraj jasno, ela imamo preel seboj dela nek e n em ske slikursk e clelavn ice.

Toda katere ? Ali so slike narocen e zunaj in kje, ali so izV1'se1'1e v Kranju? V principu to zaelnje ne more biti izkl.ru­ceno, k e1· j e znano, ela j e Johan nes von Wenl iz A vgsbu rga (Augusta) L 1493. bdkone v Kranju clovr;il ze zgoraj citirani antifonar. Znacaj slikarstva na Kranjsk em , kolikor nam j e znan iz takratnih fresk, je popolnoma n emski in izrecno ne izkljucuje postanka doma, cetudi ne poznamo nobenega dela, s katerim hi mogli nase slike zdruziti v stilsko skupino. Tueli miniature von W erdovega rokopisa nimajo s krilnim oltar j em no bene zveze.

Nic manj pa ni mogoce, ela so kranjski mescani narocili t e slike elrugoel, pri kakem priznanem slikarju. Saj vemo, da so reelno vsako seclmo leto romali v Aachen in skupno z Ljub­ljancani ustanovili tam l. 1495. oltar in beneficij, ki se je poz­ne j e imenoval sv. Cirila in Metocla (Prim. Laibacher Wochen­bratt, 1883, st. 133, Die windische Wallfahrt an den Niederrh ein). Neelvomno je, ela so imeli po kra jih, koeler so potovali, closti zvez. Naj ho kakorkoh, eno j e po nasem razmotrivanju o le­gencli gotovo, ela j e hil oltar narocen za Kranj in da je bil slikarju tema bdkone tuj ter zanj ni imel clirektnih ikono­graficnih oporisc. Ocl narocnikov je clobil t ekst legende v obliki, zn ani iz antifonarja in ogle jskih misalov; k er ta vsebuje samo dva glavna in za vprizoritev primerna momenta, je naravno, dn j e slikar prnv in clva izbrnl in nase slike hrez pomisleka lahko priznamo za izcrpno ilustracijo leg·encl e, kakor j e ohra-

214

njena na pr. v Kranjskem antifonarju iz l. 1493. Zelo verjetno je, da je bil pri narocilu udelezen agilni krunjski zupnik Ma­tija Operta (14?9-1519), pod katerim j e sezidana 1491 tudi zupna cerkev z lepo obokano, hogato s kamnoseskim okrasom okraseno Jadjo.

Kakor sem preprican, da ho popolnejse poznanje spomeni­kov gotskega slikarstva v juzni Nemciji, alpskih dezelah in pri nas, resilo tudi vprasanje pokrajinske, ce ze n e clelav niske pro­venience slik iz Kranja, tako sem za enkrat prisiljen , da pustim to vprasanje odprto. Kar najbisüoumnejsa konbinacija ne zmore, resi pogosto na mah srecen slucaj.

Restavratorjevo potovanje po Dalmaciji. · 1atej Stern e n 1 Lj ubljuna .

M. le professeur M. Sternen, restaurateur à Ljubljana, a en été 1926 revu et restauré en Dalmatie u n nombre considérable de peintures dont quelques-unes sont issues cl' écoles indigènes dal­mates, tandis que d ' autres sont cl' origine étrangère, pour la plu­part italienne; le résultat le plus important est sa décou verte de fresques à Ston qui sont datées cl' environ 1100 et représent la peinture la plus ancienne ,jusqu' alors connue en Yougoslavie.

N aprosen od urednistv.a Zbornika za umetnostno zgoclovino, na.i podam porocilo 0 svojem restav ratorskem clelu, ki sem ga v rsil poleti 1926 v D almaciji, rad ustrezam s pricu_jocim kratkim clan­

kom, v katerem navajam svoja opazovan,ja t ekom ogleda in r e­stavriranju slik in fresk.

Dalmaci_ja poseduje veliko stevilo slik po svojih cerkvah in samostanih. Za njihovo cuvanje skrbi Spomyniski urad v Splitu , ki j e v letu 1926. izveclel ogled vec_jega stevila spomenikov z namenom, da se doloci program za restavracijska dela. Üglecl j e vodil dr. Ljubo Karaman, ki me .re pozval, na,j se ogleda udelezim in stavim svoje preclloge. V aprilu sva prepotov.ala dezelo in ogledala slikarske spo­menike v Splitu , Trogiru, Sibeniku , na Hvaru, Korculi, Lopudu in v Dubrovniku, kjer se nahaja,jo v zasebni, cerkveni a li samostanski l asti. Premotrila sva preko stirideset slik iz 15. do 18. stolet.ra ; pri ogledu se .Te .rasno pokazalo stanje umetnin, o katerem hocem na kratko po­rocati.

Restavracij e potrebne slike so brez iz.reme zanema1·jene, za­zaprasene in od svec saj.aste t er potrebne pogoste jsega, strokov­njaskega ciscenja. a jvec ie zlo je v Dalmaciji, el a se skoraj na vseh slikah bar va lusci. V zrok .ie treba iskati v slabem temel,ju platna .ali lesa ; les j e skoraj redno prevlecen le z limom in kt·edo. nanesenim naravnost na les, mesto na platneno pocllago. Pocl vplivom

61. Sv. Janez Krstnik (del). Freska v Stonu. Foto M. Sternen.

menJaJoce se temperature se tvorijo v hal'Vi mehurji, kateri pokajo posebno takrat, ce slika visi na vlaznem ziclu in povzrocajo, ela se barva v velikih zaplatah lusci. Slikam na lesu poleg navedenega naj­vec skocluje crv, ki razjecla cleske in se loteva tucli platnene podlage in temelja. Na nekaterih slikah se poznajo sleclovi oCitnega barba­rizma; grcla navada obe8anj.a girlancl na sliko samo ,je vzrok, da so neuki ljuclj e zabijali debele zeblje naravnost skozi sliko v les in ko so jih izruvali, so ostale velike luknj e, okoli katerih je barva oclpaclla. NajhujSe posleclice luscen,ja kaze slika Madone s svetniki v cerkvi Maclona u suuji na Lopudu. Delo, ki izhaja iz sole starejsega Palme, je tako pokvarjeno, ela ga ni bilo mogoce transportirati.

Nekatera dela so bila desetletja precl vojno restavrirana. Delo je teclaj. izvr8il ravnatel,j dunajske akaclemijske galerije Gerrisch, ki v splosnem ni mnogo pokvaril. Le pri nekem triptihu Nikole Du­hrovcana, kate rega j e prenesel iz crvoj eclega lesa na platno, ,je z ne­previclnost,jo zakrivil skodo. Ker ni popolnoma ocistil ostankov lesa

216

62. Lorenzo di Credi (?), Sveta Druzina. Dominikanska ce~·kev v Dubrovniku.

Foto M. Sternen.

raz spodnjo piast barve, je s sliko vred p renesel na p latno tucli crviv les. Ker je za lepivo uporablj.al najbrze gumi tragant mesto kake smole, so crvi nadaljevali svoje delo ter se lotili ha.rve sa.me, ka.tero so na nestetih mestih preieclli. l sto napako ima slika Üznanj enj a v clominikanski cerkvi na Lopuclu. R esevanje take slike j e skrajno truclapolno in zamudno in le r edkokdaj vocli do r estavratorsko zado­voljivega uspeha. D ela v splosnem niso preslikana. Pred vojno, ko je bil dr. Vojeslav Molè prideljen spomeniskemu uradu za Dalmacijo, sem bil pozvan, naj r estavriram freske v Sibeniku. V tej t ehniki j e v Dalmaciji izvr8enih le malo cl el : n ahajajo se v neki cerkvici pri Trogiru, v Zaclru ter v Stonu, ki so bile po vecini pocl belezem, dokle r jih nisem odkril.

Z dr.jem Kar.amanom sva izbrala ocl ogleclanih slik dela,' ki so popravila na.rbolj nujno potrebna. lzhira se j e vr8ila tucli po umet­niski vreclnosti slik tako, aa pricle jo vazne.i sa dela n a jpre r na vrsto in od teh zopet najholj poskodovan.a. Mecl n.iimi so poliptihoni z vecjim stevilom slik. Za nekate re se j e cloloc il o, ela .iih j e treba r e-tavrirati na lieu mesta, clruge bodo prepeljane v Ljubl.i ano t er

restav rirane d o pomlacli. Po oglerlu sem, pozv m1 orl urada, pricel z restavriranjem. Na­

pravil sem proracun stroskov ter odpotoval koncem avgu sta clrugic

63. Blg.z Darzié, Marija s Sv. Blazem in Sv. Franciskom. (Pred restavracijo). Dominikanska cerkev v Dubrovniku.

Foto ZUZ.

218

v ;Dalmacijo, da izvrsim na lieu mest.a, kar je mogoèe. Dospevsi v Split sem prejel nalogo, na.i odkrijcm najprej fresk e v Stonu. Na­selbina se nahaja na nekdaj zelo gosto naseljenem kraju polotoka Peljesca, kjer se danes med razvalinami nahajajo ostanki petih cer­kva. Bivsa samostanska cerkev sv. Mihaela, danes last stonskih domi­nikank in ze dolgo opuscena, izha,ja iz 8. ali 9. stoletja; ima zanimiv talni nacrt s tremi absidami na vzhoclni steni in tremi plitkimi nisami v :sevemi in juzni steni. V tretji nisi na levi se j e videla izpod od­padlega beleza precej dobro ohranjena glava nek ega okronanega kr,al,ja. Lotil sem se odkrivanja domnevanih nad.aljnih fresk in najpre.r obelodanil vsega kralja, ki ddi model cerkve v roki. Pod kraljem je naslikan pas, pod pasom pa najbrze do tai seg.ajoca zavesa. Nad kraljem deli enak pas spodnje polje od zgornjega, v katerem sem oclkril nekega svetnika in figura z zvezanimi rokami. Ob strani stojita linearno naslikani svetnici v bizantinskih oblekah z vzorci. Razclelitev na pasove je v vsej cerkvi enaka. V nasprotni nisi (tretji na clesni) sem odkril na svetlomoclrem ozacl.iu naslikanega svetnika v rcleci hal.ji, oborozenega s sèitom in mecem v clesnici. Nad njim se nahaja fragment napisa, ki se da citati kot .. . GIVS. Zacetek zakriva beld, katerega ni mogoce odkriti , dokler se ·omet n e u cvrsti. Fragment napisa more pomeniti sv. Jurija .ali pa sv. Sergija. Slikarija je prav

.. dobro ohran,jena, nad njo pa je cerkev porusena in manjka cela po­loyica stropnega oboka. V clrugi nisi sem odkril figure, ki so n ejasni fragmenti brez glav in spocln_jih clelov. V prvi nisi j e na_jboljse clelo. dobro ohr.anjen sv. Janez Krstnik, v zgornjem polju pa nejasna figura brez spoclnjega dela. Na n:jegovem mestu se nahaja prvotno okno. V desni in levi korni absidi so v obeh pol.iih k erubi, v zgornjem pasu srednje abside, velika roka (fragment) in gola figura; v spodnji, dr;ugacni plasti, se nahaja zelo fragmentarno ohranjena, velika Kri­stusova glava. Tudi na stropu cerkve, kolikor ga ni porusil cas, so sledovi fresk , vecinoma pa j e omet odpadel. T ehnika .re pravi al' fre­sco, ki j e zelo soliden. Freske so slikane z zeleno, modro, rumeno in . rcleco barvo brez upor.abe zlata. Modelacij a obrazov je izvrsenn na. ta nacin, da so konture povdar.iene in izpolnjene s svetlorjavim inkarnatom, ki j e zeleno sencen. Rdecica na licih .re oznacena z ze­leno barvo. Odkrivanje sem izvrsil v treh dneh. Freske, ki so naj­zanimivejsi in n.ajstarejsi spomenik v nasi ddavi - clatira,jo se v 11. ali 12. stol. - j e treba closto.jno konservirati. Pred vsem .re treba do'zidati poruseni obok na stropu in zgraditi streho, ki ho branila ddju skodl,jivi vpliv. F reske same je treba ocistiti, izpadle dele za­kitati in omet na robu ucvr stiti. Ta dela se bodo izvr8ila, kadar ho za to dovol,jen kredit.

Iz Stona sem odpotoval v Dubrovnik in pricel restavrirati slike v stolnici. Tu hrani.To oljno sliko Matere bozje z Jezusom in angeli, na lesu , o k ateri trde, ela j e clelo Raffaelove sole . Slika izha.ja po

·mojem mnenju iz cl elavnice Anclre,ja del Sarta. Bila je mocno raz­poknna in mestoma prece,j obdrgnjena. Ocistil sem prah in n esnago, snel st.ari lak ter .ro retusiral, kar j e bil zelo tdaven posel. Potem sem jo prevlekeh z mastiksom. Brez znatnej sih poskodb je bila do-

219

64. Nikola Dubrovcan (Bozidarevié), Sv. J urij iz triptihona l. 1513. (Pred r estavraci.ro). Franciskani na Lopudu.

Foto M. Sternen.

prsna slika sv. Katarine, na platnu, cielo Jacopa Palme starejsega. Ko sem jo ocistil, so prisle njene brilantne barve do popolne vel,jave. O cistil sem dalje triptih n.a lesu , predstavljajoc Madono, sv. Tri kra­l,je in dva donatorja. D elo flamskega izvora, je nastalo ok. l. 1500. Stolnica poseduje se stiri vecje Paclovaniuove slike, brez podpisa, 11a platnu. Eno sem zakrpal, vse stiri pa ocistil. Za pozne.fse restavriran.re sem ostavil po Parmeggianinu kopirano Madono. V glavnem oltarju

220

se nahaja slika Marijinega vnebovzetja, ki nosi Tizianovo signaturo. Dognano je, da je to grobo slikano delo falzifikat, za dve sliki v stranskih oltarjih pa, da izhaj,ata iz Tizianove sole.

V dominikanski cerkvi, ki je prisla za stolnico na vrsto, visi edina avtenticna Tizianova slika v Dubrovniku. Restavrirana je bila pred vojno in je prav dobro ohranjena. Triptih Nikole Dubrovcana (Bozidarevié)1 iz l. 1485., predstavlja,joc Marijo z J ezusom in angeli, sv. Pavlom in Blazem ter sv. Tomazem in Hijeronimom, je bil slikan z oljnimi barvami na les, pa ga je Gerrisch prenesel na · platno. Figure, ki so malo manjse, kot naravne, so slikane na zlatem ozadju . Odstranil sem crvoj edino med barvo in platnom, barvo u cvrstil in sliko impregniral. Na hodniku novicijata se nahaja tondo, predstav­ljajoc sv. Druzin:o z J anezom Krstnikom, slikan z oljnimi b.arvami na les. Slika je bila zamazana, na spodnjem delu je mestoma odpadla harva. O cistil sem jo, zakital, punktira l, les pa impregniral proti crvom ter zalil s kreclo. Po mojem mnenju j e slika ena najboljsih v Dalmaciji, po risbi in modelaciji sklepajoc, brezdvomen orginal, ki ga priso.iajo Lorenzu di Credi. V zakristiji iste cerkve se na ha,ja velika kompozicija, olje na platnu, ki je signirana z monogramom ABD in preclstavl,ja Màter bozjo na oblakih, ob­ciano z angeli t er sv. Blaza in sv. Franciska Asiskega, med katerimi

. · j e v sredi naslikano mesto Dubrovnik. Signa tura pomeni Blaza Dar­ziéa, katereg.a datira, po tem Jelu sodee, Kukuljevié napacno v 16. sto­let.ie. Slika je bila ze nekoc prenesena na novo platno ; za lepivo upo­rabljeni lim pa j e razpaclel in slika j e bila zopet v zalostnem stanju, strgana in preluknjana. Vzel sem :; rn X 2 rn veliko sliko seboj v Ljubljana, kjer sem jo napel na novo platno; sedaj .re v delu in k o h o restavrirana, se bo vrnila na svo.ie mesto. Neki slabsi triptih sem ostavil za hodoce r estavriran,je, prav t.ako neko veliko kompozicijo, ki po krivem slovi kot V asarijevo del o. Eno najbolj sih del Nikole Dubrovcana j e nj egova slika Matere boz_je z detetom in angeli te r sv. Jakobom, Juli,janom, Dominikom in Mate.jem; ohranjena j e prav dobro. Tudi Camsejeva slika sv. Nikolaja (Kamzié)2 je v dobrem stanju. Nikola Dubrovcan ima v cerkvi Matere bozj e na Dancah dobro sliko Madone s sv. Gregorjem in Martinom.3

Iz Dub;rovnika me .ie vodila pot na Lopud. Tu imajo v fran ci­skanskem samostanu v prvem nadstropju skladisce za stare cerkvene slike. Izbral sem iz njih triptih Nikole Dubrovcana,4 slikan na lesu. predstavljajoc Mater bozjo, sv . .Turij a in sv. Janeza Krstnika. Srednj a slika meri 150 cm X 67 cm, krili po 150 cm X 59 cm; na st.opnjici M arijinega prestola nosi n apis: MDXIII DIE XX DECEMBER. GIOR­GIO BOXTDAROVICH CALTGARO FECE FAR QUESTO AL TARE A O NOR DE SANTA MARIA. D elo j e izvrseno na mavcnem te-

1 Nikola Kovac, Nikola us Ragusinus und seine Zeit (Jahrbuch d. Zen-h'alkommission, Dnnaj 1917) str. 7, st. 3.

2 Kovnc, n. u. m., str. 60 nasl. 3 Kovac, n. n. m., str. 9, st. 12. 4 KoYac, n. n . m., str. 13, lit. 25.

221

65. Poliptih Marije s svetniki (pred restavracij o). Sibenik. Foto M. Sternen.

melju; barva na mnogih mestih od!Jada, les j e crvoj eclen. Vsa tri krila kaze.to zgoraj in spodaj velike luknje, posledice izruvanih zeb~ ljev. Triptih sem vzel seboj v Ljubl,jano, kjer ga restavriram. Od istega mojstra se nahaja v cerkvi opuscenega dominikanskega san).o­stana slika Oznanjenja, katero je Gerrisch prenesel iz lesa na platno, ter jo pricvrstil z lepivom, ki je strohnelo in povzrocilo, da barva v velikih krpah odpada. Restavrirana bo prihodnje leto. V cerkvi fran~ ciskanskega samostana so ·v oltarju renesancne slike nekega neznanca. V sredi je namescena pozlacena rezbarija, podoba Matere bozje. V smostanskih prostorih se nahaja:jo razne znamenitosti : izdelki slavnih lopudskih zlatarjev, domaci plasc Karla V., katerega _je prejel neki Dubrovcan v dar za vojno pomoc proti Turkom itd. V prejsnji ·lo­pudski zupni cerkvi Gospa u su:n:i sta dva zanimiv.a oltarja iz 14. sto­letja; v enem je slikan triptih, v drugem ·bizantinska Mati bozja. V glavnem oltarju .ie skupina 12 apostolov, lepa renesancna rezb.arija. Na steni visi Darziéeva Sveta Druzina, nasproti pa Madona s svetniki iz sole Palme stare_jsega. Zadnja, na lesu, _je slabo popravljena in se zelo lusci. ·V se to ho resüivrirano v prihoclnjem casu.

Delo sem nadaljeval na Hvaru; tu sem v franciskanskem samo­stanu restavriral triptih Matere bozje s sv. Hijeronimom in'· sv. J a­nezom Krstnikom, delo Francesca ela Santa Croce, ki kaze na benesko solan_je iz zacetka 16. stoletja. Slika je bila prav tenko slikana na desko, temelj je bil slab in se je zato barva luscila. Spopolnil sem odpadla mesta in zalil sliko z damarskim firnezem in voskom. Na drugem oltarju sem enako delo izvr8.il pri slikî cerkvenih ocetov. Nad oltarji je pet slik, katere je napravil F. de Benedictis; to so

15

222

slabe kopije po izgubljenih originalih. V zakristiji se nahaja slika Krista na krizu, po krivem pripisana Bassanu; platno je preperelo in luknjasto; za silo sem sliko ocistil, a treba jo bo prepeti in restav­rirati. Omembe vredna je tu se benecanska Pietà, slikana na les, iz 2. pol. 16. stoletja. V samostanskem refektoriju visi na glavni steni velika slika Zadnje vecerje, delo Rosellijevo, katero je restavriral Gerrisch. Na steni visi slika sv. Franciska Asiskega, dobro delo iz Magnascove sole.

Koncal sem svojo pot v Sibeniku. V tem mestu nameravajo po­leg cerkve sv. Barbare lezeci, zapusceni benediktinski samostan spre­meniti v muzej. lzmed del, ki so tu zbrana, sem izbral za restavriranje poliptih Matere bozje s svetniki, interesantno benesko delo iz casa ok. l. 1500. Poliptih meri 120 cm X 220 cm; z leseno, rezljano in po­zlaceno arhitekturo je razdeljen na vec polj. V sredini je Mati bozja zasCitnica s plascem (90 cm X 50 cm), ob nji na vsaki strani trije svetniki, spodaj je ozka predela z glavami Krista in dvanajstih apo­stolov, zgoraj zakljucujejo poliptih na vsaki strani po tri doprsne slike svetnikov. V se figure so slikane na zlatem temelju, sijaji in ornamenti na robovih oblek so vriti. V se slike so bile zamazane, les crvojeden. Poliptih restavriram sedaj v Ljubljani; impregniram les in cistim slike, rezbarijo pa obnavlja po ohranjenih ostankih rezbar

.. 1. Groselj v Selcih. S tem sem dovr5il porocilo o svojem restavratorskem potovanju

po Dalmaci,ji. Kako se bo program potrebnih popravil nadaljeval, j e odvisno od denarnih sredstev, katera bo imel Spomeniski urad v Splitu na razpolago. Svoja opazovanja pri restavriranju sploh born pa ob priliki objavil v posebni razpravi.

,Likovna tunetnost" ali drugace? Izidor Cankar 1 Ljubljana.

Za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo, torej za to, kar Nemci ime­nujejo bildende Kunst, Francozi les arts plastiques, Anglezi fine arts, ltalijani arte, cehi vytvarné umeni, sem prevzel izraz ,likovna

umetnost", ki ga imajo tudi Srbi in Hrvati; ker je bil pri nas dosle.j v navadi izraz , upodabl,jajoea umetnost" ali ,oblikujoca umetnost", se je nekaterim zdela ,likovna umetnost" sumljiva; mislili so nemara, da je to zopet eden izmed mnogih drobnih poskusov, da se zaradi izvenjezikovnih fantomov razbije ustaljena organicnost slovenscine. Pa ni tako. Tudi sam sem dolgo omahoval med ,upodabljajoco", ,oblikujoco" umetnostjo in drugimi termini ter sem se slednjic odlocil za ,likovno umetnost'', ker ta izraz najjasneje oznacuje stvar in naj­bolje ustreza duhu nasega jezika.

lzraza ,oblikujoca" in ,upodabljajoca" umetnost sta po obliki in zmislu prevzeta iz nemscine (bildende Kunst) in se niti po obliki niti po zmislu ne prilegata slovenskemu misljenju. Bodi v n emscini

223

kakorkoli, v slovenscini izraza deleznik sedanjega casa trajno aktualno delovanje, ne pa trajnega delovnega znacaj.a tistega subjekta, ki de­luje, tako da je ,plesoca umetnost" pac tista umetnost, ki sedaj plese, ni pa nujno hkrati plesna umetnost; porocevavec, ki bi z balkona

.motril ples slikarjev, bi mogel z mirno duso zapisati, da je bilo pri­jetno gledati to mlado, plesoco umetnost, ceprav plesne umetnosti v ·dvorani ni bilo videti. Deleznik sedanjega casa oznacuje dalje zgolj ·sedanje, se vedno se vrsece delovanje in zato je prav, ce govorimo -o Raffaelovi oblikujoci umetnosti, kadar hocemo, postavim, reci, da l e-ta se vedno oblikuje sedanjo kulturo, .a naapcno, kadar mislimo na nekdanje Raffaelovo slikarsko delovanje, ker Raffael ne ustvarja ~obenih slik vec, ker tore,j danes ni vec oblikujoc umetnik, ceprav je nekoc bil. Isti zakon jezikovne logike nam brani, da bi, na primer, nekdanjo Ciceronovo retoriko imenovali njegovo govoreco umetnost, in nas sili, da jo nazivamo govorno ali govornisko umetnost.

Delezniska oblika izrazov ,oblikujoca" in ,upodabljajoca" umet­nost je napacna, a napacen je tudi njih zmisel. ,Oblikujoca" umetnost je tista umetnost, ki kaj oblikuje, a ker oblikuje vsaka umetnost, naj si ho poezija, glasba ali igralska umetnost, ni videti, kako bi smeli to lastnost prisoditi prav slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi kot nji_h specialni kriterij. Nasprotno; slikarstvo, kiparstvo in arhi­tektura se po vsem drugem razlikujejo od vseh ostalih umetnosti, z njimi pa jih druzi prav ta posebnost, da oblikujejo, da ustv.arja.to neke forme, kakor druge umetnosti u stvar.jajo svoje. Zato bi bilo ne­logicno, ce bi tisto, kar je skupini vseh umetnosti lastno, hoteli pri eni izmed njih rabiti kot distinktivno oznako.

Prav tako neprikladen je izraz ,upodabljajoca umetnost". Upo­dabljanje, clelovanje, po katerem nekaj necemu drugemu poclobno postane, se ela vzeti, ceprav .te tudi tukaj treba vcasi malo sile, kot znacilnost v uclejstvovanju slikarstva in kip.arstva, nerabno pa je , upodabljanje" kot karakteristika arhitekture. Slikarstvo in kiparstvo res najveckrat u stvarjata preclmete, ki so kakorkoli poclob.a fizicnega sveta, arhitektura pa ne gracli posnetkov po naravi, nicesar ne upo­dablja, marvec tvori svojevrstne umetnostne organizme, ki jim v zu­nan.Jem svetu ni vzorcev. Arhitektura ni ,upoclabljajoca" umetnost.

Ce se vprasamo, kaj je slikarstvu, kiparstvù in arhitekturi skupno in po cern se locijo ocl vseh drugih umetnostnih panog, se s leclnjic prepricamo, da obstoji ta skupnost in locilo v ustvarjanju umetnih iikov, to ,je, trajnih, z vidom zaznavnih tvorb. Glasba ustvarja zvocne, poezij.a miselne in zvocne organizme, trajne visualne organizme, like, pa ustvarja samo ·slikarstvo, kiparstvo in arhitektura. lz bistva stvari torej izhajamo, ce vzamemo besedo lik, ki je v slo­venscini domaca, z.a izhoclisce pri tvorbi pohebnega termina; bistvo stvari zaaenemo, ce slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo (po analogiji kraj - krajeven) imenujemo - · likovno umetnost in ne clrugace!

15'

224

71

Srednjeveski rokopisi drzavne licejske knjiznice v Ljubljani.

Milko Kos 1 Ljubljana.

149.

Papir; - 15. stol., sredina; - 14 X 10·5 cm; - 233 fol. (= 8 sekst. + 1 sept. + 11 sekst.; manjka prvi list prvega seksternija, f. 114, sest listov med ff. 185/6 in zadnji list; f. 109 je stet dvakrat; kodeks je uvezan iz stirih delov (1-186', 187-197', 198-210' 211-233'); - gotska knjiZna kurziva, en stolpec, glavna roka f. 1-186', razne roke f. 187-233' ; - lesene z rdecim usnjem prevlecene socasne platnice, sklep odpadel, na notranji strani sprednjih platnic perg. list s tekstom iz zacetka 12. stoletja.

Fi 1 i gran i : trovrhata gor a v krogu s kriZem na srednjem vrhu, tehtnica, peterolista cvetka.

F. 1-19: ,Sermo in electione prelati domini Johannis visitatoris"; - f. 19'-21': ,Quid sit coniuraoio et quid sit conspiracio et que sit differencia"; - f. 21'-23: ,Qualiter electio fieri debeat"; - f. 23-23' : ,Que requirantur ad eligendum"; - f. 23'-24' : ,Ad quid teneatur

·' [pre ]latus"; - f. 24'-26': ,Secuntur casus in quibus electio facta irrita est ipso iure"; - f. 26'- 32': ,Item qualis debeat esse episcopus ordi­nandus"; - f. 32'-35': , [D]e corretione [v]erberali"; - f. 35'-36: ,Quid bonus prelatus intendere debet ut laudabiliter vtatur dignitate"; -f. 36-36': ,Idem de abusione ecclesiasticorum beneficiorum"; -f. 36'-37': ,Bernardus. Idem quid persecucio discemit mercenarios a pastoribus"; - f. 37'-38': ,De vsuPpantibus sibi prelacionem"; -f. 38'-.39': ,Quis sit dignus prelacone (!). Bernardus"; - f. 39-40: ,Quid sit prelato necessarium uil digne possit preesse".

f. 40'-41: ,De satisfactione"; - f. 41'-42: ,De donaoione"; -f. 42-43: ,De permutacione"; - f. 43-43': ,De vendicione et empoione"; - f. 43'-44': ,De mutuo";- f. 44'-46: ,De negociacione";- f. 46-47': ,De ·restitucione"; - f. 47'-49: ,De sacrile[g]io".

f. 49-52: ,Henricus de Hassia. Quod principes non debent aggra­uare homines"; - f. 52-54': ,De adulatodtbus principum qui inique swadent"; - f. 54'-59': ,De potestate regimina".

· f. 60-71': ,Item quod sacerdotes debent a laboribus ciuilium ser­uitorum liberi es.<>e"; - f. 71'-73: ,De omatru exileriori"; - f. 73~74: .,De ornatu mulierum"; - f. 74-74': ,De ablacione fame"; - f. 74'-75: ,De contricione per totam vitam habenda".

f. 75'-80': ,De diiuersitate sodomitarum"; - f. 80'-84: ,Exhor­tacio ne lapsus in hune peccato (scil. sodomitarum) desperet".

f. 84-85': ,Qualiter scriptor alicuius libri se pulchre debeat ex­_cusare ... ", na koncu ,Hec Petrus Damiani in suo Gomordano"; -f. 85'-87: ,Petrus Damiani in de perfectione monachorum"; - f. 87'-88' : ,Necessarie est terram nostricolere si de possessione ampla volumus gaudere"; - f. 88'-90: ,De hiis qui exemplum gabaonitorum imitantur."

225

f. 90-91: ,Exhortacio ad presidentem"; - f. 91'- 92: ,De mense lectore"; - f. 92-92': ,De cellerariQ"; - f. 92'-93': ,Exhortacio iuue­num"; - f. 93'-94: ,Amonicio adolescentum"; - f. 94- 94': ,Amonicio nouiciorum"; - f. 94'-95: ,Exhontacio senum"; - f. 95'-96: ,Vita cuius­dam senis".

f. 96-98: ,Hic omnes in communi ad caritatis studium prQuo­cantur . . . Hec Petrus Damiani in libro de perfectione monachorum etc"; - f. 98-99: ,Hic scribit ad Leonem papam pro consilio" (Petrus Damiani, Liber Gomorrhianus); - f. 99-101: ,Ex apologetico Petri Damiani de proprietariis".

f. 101-102: ,De sobrietate que propter ypocrisim vitatur"; -f. 102-102': ,Que anima patitur dum ad se intus revert[it]"; - f. 102' ~-103: ,De periculo vagandi".

f. 103-106: ,Petrus Damiani in libella que dicitur dominus vo­biscum. Quare dicatur iube domine benedicere ... "; - f. 106-107: ,Petrus Damiani de vita heremitica de pugna novicorum"; - f. 107'-108': ,De exercicio monachorum"; __: f. 108'- 109: ,De contemptu mundi ... Hec Petrus Damianus in dominus vobiscum etc."

f. 109-109' : ,De silencio in cella"; - f. 109'-109a': ,De gula superanda". ·

f.109a'-110: ,De pugna contra cogitaciones"; - f. 110-111: ,De discerrièndis cogitacionibus"; - f. 111-111': ,Petrus Damiani contra cogitaciones immunendas"; - f. 111'-112: ,In de pugna cogitacionum ad sepulchrum reddeundum".

f. 112-113: ,De simplicitate confessionis ... Hec ut supra scilicet ad Marinum Petrus Damiani etc."; - f. 113-113': ,De electione pdoris"; - f. 113'-115: ,De vicio lingwe ... Hec Petrus Damiani in sermone de vicio lingwe e-tc."; - f. 115-119' : ,De spirituali certamine . . . Hec Petrùs Damiani in sermone de spirituali pugna etc. Finit bona materia"; - f . 120-121: ,Idem. Ad sorores ... Hec Petrus Damiani ut supra"; - f. 121-122: ,Quod deus potest rpost lapsum virginem reparare ... Hec Petrus Damiani etc."; - f. 122-123': ,Quod deus in se omnia con­cludat loca et tempora"; - f. 123'-125: ,Quod deus cui omnia posse nosse coeternum est regnet in eternum et vitra"; - f. 125-126: ,Quod deo non est hieri uel cras sed semper hodie ... Hec Petrus Damiani"; - f. 126: ,De detractatione, Petrus Damiani ... " - f . 126' ,De dilec-tione mutua qrue noo ohs1Sitit coi,rectioni. Idem"; - f. 126': ,Contra proprietarios. Idem"; - f. 127- 127': ,Idem. Contra libidinem quod facietur ... Hec Petrus Damiani"; - f. 127'- 128: ,Contra festinantes" ; - f. 128~129: ,Petrus Damiani contragratulatur cuidam qui resignavit abbaciam. Domino B. religiosissimo abbati Petrus Damiani ... "; -f. 129-130: ,Contra nouellos superiores ambiciosos"; - f. 130-132' : ,De imperfeotionibus monachorum"; - f. 132'-134: ,Prelati post re­signacionem quas sustinent temptaciones ... Hec P etrus Damiani"; --f. 134-:-136': ,De correpcione . . . Hec Petrus Damiani"; - f. 136'-138': ,De commendacione monasterii"; - f. 138'-139: ,De pluuia Srpir.i:tuali"; - f. 139- 140: ,De presentia dominici loricati. Petrus Damiani"; -f. 140-142: ,De modo orandi predicti dominici .. . Hec Petrus Damiani".

·'

226

f. 142: ,De alio fmtre"; - f. 142': ,Quare potentes non diu v,iuuJlJt"; - f. 142'-143' : ,De feruore seruando"; - f. 143'-144': ,De medicis animalium spiritualiter"; - f. 144'- 147: ,Quomodo monasterium para­disus sit"; - f. 147-149: ,De humilitate predicancium"; - f. 149'-151': ,Quare Paulus in picturis ad dexteram, Petrus vero ad sinistram po­natur"; - f. 151'-153: ,De nobilitate hominis propter quod facta sunt omnia".

f. 153-168: ,Tractatus de decem preceptis qualiter confitandum m eisdem".

f. 168': prazno. f. 169-169': ,Magister Heinricus de Hasia que valeat contra malas

cogitaciones"; - f. 169'-170: ,Quis habeat in causis finalem senten­ciam ferre"; - f. 170-170': ,De occulta superbia hominis". ·

f. 170'-171 : ,Bernardus de propria voluntate in sermone . .. "; -f. 171-172: ,In sermone Bernardi super causam de voluntate propria"; - f. 172-172': ,De tepiditate, Bernardus in sermone de asscensione domini"; - f. 172'-173': ,De pusillanimitate. Bernardus";- f. 173'-174: ,De correpci·one in sermone de J.ohanni Baptista. Bernardus"; - f. 174: ,Idem. De adulacione".

f. 174' -181 ' : ,Cedula memorialis charte que ipsis in testimonium spiritualiter prouectus relinquitur".

f. 182-185': stvarno kazalo za te'kst na f. 1-181'. f. 186-186' : prazno. f. 187- 188' : ,Deus in adiutorium meum intende, domine ad etc.

P sauo surper . . . "; - f. 188' : ,De vigiliis"; - f. 188'- 189: ,De o.fficio divino"; - f. 189-190: ,De capitulo"; - f. 190-191: ,De m ensa"; -f. 191-192: ,De dormitorio"; - f. 192-193: ,De laboribus"; - f. 193-193': ,De confessione"; - f. 193'-195: , De cella"; - f. 195-197: ,In conuentu"; - f. 197: ,Verba tua"; - f. 197-197' : , Loquere et audire de deo"; - f. 197': ,Ocium quid facit".

f. 197'-198': ,Nota. Gwido de preparacione cordis. Crisostomus dicit .. . "

f. 199-204: ,Quedam deuota meditacio dominice passionis ante celebracionem misse pertinanda"; - f. 204'-206: ,Item qnedam excitacio devocionis in dominicam passionem cum graciarum accione post finem meditacionis dicenda. Item Bernhardus".

f. 206-210' : citarti in izvleClci iz Anzelma, Grego·rja, Janeza Krizo­stoma, Ni•kolaja de Dinckelspuhel ~n MUJteja de Cracouia; - f. 211-218'~ , Hic secuntur aliqua notabilia bona collecta ex tractatu sancti Beru­hardi super sermones ante diem festum etc.", slede citati iz Gregorja, A vgustina, Krizost·oma, Bernarda, Henrika de Bassia, Hugona de Sancto· Victore in drugih; - f. 219-220': ,Notabilia de peticione Symonis de Cass[ia]"; - f. 221: ,Augustinus de adventu domini"; - f. 221-221 ' : ,Idem. De disciplina sic ait sanctus doctor. Disciplina sic diffinitur se­cundum Auglllstinum"; - f. 221'-222: ,De -oracione. Nicolaus Dink-

. chellspuchel"; - f. 222: ,Idem. De penitencia nota"; - f. 222'-223': ,Ex tractatu reverendi magistri Haynrici de Rallia de proprietatibus mo­nachorum"; - f. 223'-225': citati iz Evzebija (,de morte beati Jero-

66. Ljubl,j.ana, licej. bibl., rokopis 16û, kvadrat 3.

227

nimi"), Tomaza de Aquino, Gregorja, Krizostoma, apostola Pavla m drugih;" - f. 225'- 229': razni citati in belezke.

f. 229'-233': ,Pater noster" (spis o Ocenasu, konec manjka).

150. n

Papir; - 15. stol.; - 13 X 10 cm; - · 242 fol. (= 20 seksternijev + 2 lista); - gotska knjizna kurziva, en stolpec, ena roka; - vez v usnje iz zacetka 19. stoletja.

F. 1- 232: P sa l rn i (zacetki v latinskem jeziku, nato celoten tekst v nemskem jeziku, manjkata psalma 134 in 142). ,Beatus vir ... Er ist ein sali ch man ... "

f. 232-233': ,Benedicite omnia opera domini. Lobt got alle gotes werch ... "

f. 233'-235' : ,Benedictus dominus deus Israel quia. Gesengt sei vnser herre gott Israel ... "

f. 235'- 236: ,Te deum laudamus te dominum. Dich got lob ich dich herre ... "

f. 236-240: ,Quic.umque wlt saluUJs esse ante. W er pehalten will 'verenn .. . "

f. 240-241: ,Magnificat. Mein sel lobt hoch ... " f. 241: ,Nunc dimittis seruum tuum domine. Du las varen deinen

knech.t herr ... " f. 241: ,V eni sancte spiritus reple tuorum corda. Chum herr hey­

liger geist vnd erfuhl die gelaubigen hertz ... " f. 241'-242': prazno.

228

159. 73

Papir; - 15. stol., kmalu do dogadu Michiela Stena (1400-1413); 28·5 X 20 cm; - 108 fol. (= 4 deloma odtrgani listi. + 9 seksternijev, oc\ clrugega seksternija manjka po en list med ff. 16/17 in 26/27, od petega pa dva lista med ff. 60/61); - italijanska kurzi.va, dva stolpca, ena roka; - vez v usnje iz prve polovice 19. stol., na hrbtu vti.sneno ,Manuscrit eralclico ve­Deziano".

F i 1 i g r a n : kardinalski klobuk.

Ob tekst kronike je socasna roka zrisala in po vecini kolorirala gr b e benesldh dozev v obliki. kroga z clozevo kapo nad njim. V seznamu plemiccv se nahajajo prav taki grbi okrogle oblike, katere je pa roka 18. stol. prerisala, deloma prenarejala in jim clala soclobno barocno obli.ko.

f. 1: , Questi primi dozi [che ]1 e qui soto notadi sono fa ti ne la cita Eracliana .. . "; - ,Nela cita de Malamocho uechio sono fati ques-ti li quali se chiamaua maistri de chaualieri ... "; - ,Nela çi,ta de Mala-macho uechio sono fati quooti dozi che sara qui soto . .. "; - ,Questi soto notado S·ono fati dozi dela nobel çita de Ueniezia ... "

f. l': pmzno. ·' f. 2: ,Qui soto sara notadi tuti li chasteli che son soto lo chomun

de Uenieeia nela ;parte dela Schiauonia e del ALbania e ·dela Greçia." f. 2': ,Qui s<Oito sara notadi tu ti li dacii de Veni·ezia." f. 3: prazno . .f. 3': ,[QueiSt e) chazade sono de alguni che [ .. . ] le soe nome"; -

, Queste chazade che sera qui soto notade schanpo da Chonstant.ino­[po]li siando bailo a Chonstantinapoli ... "; - ,Queste sono XXX cha­zade de V eniçiani li quali erano de puouolo et sono fa ti del chonscgio in ten:po de miser Antonio Venier doze nel M°CCCOLXXXII, li quali se p01·tono ben chon le lor persane a la guera de Genoezi .. . "

f. 4. ,Questi che e qui notadi sono balotadi nel M°CCCOLXXXII al tenpo dela guera granda de Genoezi tper auer,sti fadigadi per la gue·ra de Ueniçiani et non romazo del chonscgio."

f. 4: ,Cheste qui soto notade sono [le ci)ta che sono soto el dominio d[e Veni]ezia."

f. 4'. ,[ ... ] ch asteli che son qui soto [nota]di nel ILalia." f. 5- 59'. ,[S]chomençia la cr on i ch del a nobe l ç i ta d e

U e ni ex i a çoe la cronicha X de questa opera" (predgovor), ,[L ]e­gendo chome a dito X da duchati COXXm in suzo" (kronitka neha z dogadom Michiela Stena, 1400-1413).

f. 60-60': prazno. f. 61-108'. Alfabeticen seznam benecanskih plemicev z njihovimi

gr bi, za uvod kratko pojasnilo o imenu in postanku b enecanskega mes la. ,La nobel çita de . Ueneçia X sono questi."

1 Papi.r je na tem mestu odtrgan oziroma zamazan.

74

6?. Ljubljana, licej. bibl., rokopis 160, kvadrata ?' in 8'.

160.

229

. Perg.; - 1415; - 101 cm dolg in 10 cm sirok iz dveh delov zlepljen pergamenten list, kateri je enkrat po dolgem in osemnajstkrat po sirokem prepognjen ter tako r azdeljen v 36 kvadratov; na spodnjem robu se nahaja kot ovojni list se en tak kvadrat; od 36 kvadratov tvorijo po stirje eno skupino in so, ako jih stejemo od zgoraj navzdol, izpoln~eni s sledeco k ole­d a r s k o vsebino:

K v ad r at 1 je razdeljen na pet paralelnih pasov s sledeco vse­bino: a) nedeljske crke prestopnih let; b) nedeljske crke za dobo 23 let [1415-1437]; c) stevilo polnih tednov od prvega januarja do nedelje invocavit V letih 1415-1437, (vse izraieno V vertikalnem ob crtO· pri­slonjenem rimJskem stevilènem si.Is,temu), in slev1lü preostalih posa­meznih ·dni za isto dobo; zadnje velja z nekaterimi napakami za dobo 1054-1076; d) velikonocni datumi za l. 1415- 1437, oznacein s prav takimi stevilkami kot pod a-c; r.deèe stevilo pomenja dan v me.secu marcu, crno v m esecu aprilu; e) zlata stevila (numeri aurei) za leta 1415-1437.

K. v ad rat 1': prazno. K v ad rat 2: dolzina dneva in noci v dvanajslerih mesecih leta,

ki ,so oznaoeni . z dvanajstimi koncentri&limi, krogi; med dvema krogoma se nahajajo rimska stevila od 1-24 (ure), rdeca stevila kazejo

230

dolZino dneva, erna dolzino noCi v vsakem posameznem mesecu; v sredi krogov Kristusova glava en façe z nimbusom v obliki rdecega kriza na zlatem ozadju; vogali so izpolnjeni s simboli stirih evangelistov, kateri drie v rokah napisni trak z rdece zapisanim imenom evangelista.

K v ad rat 2': prazno.

K v ad rat i 3-8: na recto strani vsakega kvadrata se nahajajo za dva meseca skupaj a) imena glavnih praznikov in svetnikov, napi­sana v gotski minuskuli, b) doprsne figure ali simboli oznacenih praz­nikov ali svetnikov, izdelani v barvah, c) tedenske crke, zvezane s fi­gura.mi z rdecimi (prazniskimi) in crnimi crtami, d) zlata stevila izde­lana z rdecilom za leta 1054-1076, e) zlata stevila izdelana s crnilom za leta 1415-1437; dnevi nesrece (dies egyptiaci) so oznaceni z rdecimi kroglami, vigilije z ribami; na verso- strani latinska imena mesecev in nebesnih znamenj, meseci so karakterizirani s posebnimi slicicami v barvah, nebesna znamenja so zarisana v malih okroglih slicicah, dolZina dneva in noci pa v obliki 24 rdecih in crnih crt, katere v obliki zarkov potekajo v malem krogu od sredisca-solnca. - Prim. si. 66 in 67.

K v ad rat 9 je razdeljen v 6 paralelnih pasov, ti pa zopet v tri oddelke: a) p r vi pas, stevilo let ,ab origini mundi" izrazeno v na­vadnih rimskih stevilkah in s pomocjo rimskih enojk (1), crt, zarez in krogov (od zacetka sveta 6563 let), zraven v vsemirju plavajoca ze­meljska obla; b) dru g i p as, stevilo let za ,etas Ade" kot zgoraj ( od Adama 932 let), zraven slicica Adam()IVe glave z dolgimi lasmi in brado; c) t ret ji pas, stevilo let za ,etas Eue" kot zgoraj (od Eve 705 let),. zraven doprsna slika Eve z dolgo ruto na glavi; d) cet r ti rp as, ste­vila let ,Adam fuit in inferno" kot zgoraj (Adam je bil v peklu 4604 leta), zraven glava peklenskega hela (zmaja) en façe; e) pet i pas, stevilo· let ,a diluuio Noe" kot zgoraj (od vesoljnega potopa 4795 let), zraven barka na valovih; f) se s ti pa s ' stevilo let ,ab incarnatione domini" kot zgoraj (od Kristuwvega vclovecenja 1415 let), zraven dete .Jezus v povojih, z aureolo. - Prim. si. 69.

K v ad rat 9': prazno. Liter a tu r a. F. Kosmac, Rokopisi ljubljanske bukvarnice, Slov. Glas­

nik, IX, 1863, 287; Wladimir Milkowicz, Ein Taschenkalender aus dem Jahre 1415-respective 1054 (Mittheilungen der k. k. Central-Commission, XVI, 1890, 53-61, s slikami kvadratov 8, 8' in 9). - Milkowicz dokazuje, da je hronoloski dei koledarja delan po predlogi iz l. 1054-1076, ki je bila prejkone se zacrtana v les, svetniski koledar pa kaze na postanek v kra jih ob spodnjem teku reke Rena.

224. 75

Papir; - 15. stol.; - 14·5 X 10·5 cm; - 80 fol. (= 5 seksterni jev + 1 sep-. ternij + 1 kvinternij, od prve pole manjkata prva dva lista, po en list manjka

med ff. 40/41 in 50/51); - gotska lmjizna kurziva, en stolpec, dve roki (1-50', 51-80'); - lesene z usnjem prevlecene sodobne platnice, kovinasti vogali,. gumba in. sklep deloma odpadli; )Jl"ed in za tekstom po en pergamenten list..

68. Ljubljana, licej. bibl., rokopis 160, kvaclrat 9.

231

f. 1- 80'. Mo 1 i tv e na cast Bogu, Jezusu Kristusu, raznim svet:­nikom in svetnicam za razne prilike in potrebe, vecinoma na nemskem jeziku, le nekaj je 1atinskih.

230. 76

Papir; - 14. stol., druga polovica; - 22 X 15 cm; - 91 fol. (= 2 lista + 5 seksternijev + 1 list + 2 septernija); - gotska JmjiZna minuskula, f. 2---38' dva stolpca, f. 39-91' en stolpec, stiri roke (2-38', 39-62', 64-76', 79-91); - kot ovoj pergamenten list, popisan s tekstom v hebrejskih crkah" na ovoju od roke 15. stol.: , Didascolicon Hugonis, Regimen principum Aristo ­telis, Methodius de fine mun di [v kodeksu manjka !], De veneratione imperii" Vita philosophorum".

Fi 1 i g r an : tehtnica v krogu.

f. 1- 1': prazno. f. 2-2'. ,Registrum svper Didascolicon Hvgonis". f. 3-38'. ,Di da sc o li con H v go ni s de San c t o Victor e·

primus. Tribus modis X animalibus cenam. Deo gratias." f. 39-62'. ,Epis t o 1 a A 1 ex and ri ad Ar i s t o t i 1 e rn de

r e g i rn i n i s i n t e r r o g a c i o n e ex qua est occasio liber supra ­scripta. -Doctor egregie X precipue cum . . . " (nadaljevanje manjka).

f. 63- 63': prazno. f. 64- 76'. Jordane s 0 sn ab ru gens i s. Tract at us d e

R o rn a n o i rn p e ·ri o. - f. 64-65': , [M]entes homini vol entes diuinis;

232

X delectabor in domino etc." (predgovor); f. 65'-76': , [M]vltipharie mul­tisque modis X ad la.udem et gloriam nominis sui qui .. . Amen."

f. 77-78': praz.no. f.79-91'. ,[D]e vita e t moribus philos ophor um tra ­

ctaturus multa ab antiquis doctoribus in diuersis libris de ipsorum gestis .sper.sim scripta reperii in vnum colligere laboram, piura quoque eorum rOOpüll1Sa notabilia et dicta elegancia huic libello inserui que ad legencium oonsolacionem et morum informacionem conferre valebunt. Tales philosophus. Thales philosophus Asianus X acerba s·ed blanda e tc. De:o gracias."

334. 77

Papir; - 15. stol., sredina; - 20 X 13·5 cm; - 342 fol. (= 4 listi + 7 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. + 1 sept. + 1 sekst. + 1 kva t. + 1 sekst. + 1 sept . + 1 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. + 3 Jisti, po en list je odrezan med ff. 125/6, 146/7, 193/4 in 217/8); - humanitisticna kurziva, vec rok, en in dva sto•lpca; - socasna vez v pergament, sprednje platnice deloma man jkajo.

f. 1-3' : prazno. f. LJ-4': seznam na f. 8 in dalje sledecih pridig, razne belezke. f. 5-5': abecedna molitev v verzih na italijanskem jeziku (,Al

nome sia de dio il nostro comenzare") in razne belezke. f. 6- 7': ,auctoritates de inmortali1ate anime" iz anticnih avtor­

jev, ci tati iz Avgustina, Cicerona, Laktancija, Anzelma, Bernarda, Hu­gona de Sancto Victore, razne belezke, verzi v italijanskem jeziku (f. 7').

f. 8-311. P ri di g e in gr ad iv o z a p ri di ge v latinskem j eziku; neka:teri teksti so tudi v italijanskem jeziku, posebno v vezani besedi, pa tudi kot deli pridig in pridigarsko gradivo v prozi (na ff. 37', 42, 45 [Dante], 47', 51', 52', 71, 81, 82, 104', 108'-109, 121-122', 132', 182, 183', 184', 185'-186, 198- 206, 226', 256, 275', 297', 298, 300'-301', 303); pri n ekaterih pridigah so oznaceni avtorji ali pridigarji? (f. 77: ,Sermones aurei .ordinati et scripti a pauperculo predicatore fratre Laurentio de Villamagna", f . 144'-145: ,Sermo fratris Laurentii de Villamagna", f. 154': ,Sermo de charitate Francisci Lecchetti", f. 218: ,Sermo de immortalitate anime fratris Benedicti de Marchia").

f. 311'-312': citati iz raznih anticnih in cerkvenih avtorjev (Chry­sostomus, Augustinus, Juvenal, Valerius Maximus).

f. 313-314: ,Discursus qualiter cito venturum est flagellum in ·ecclesiam Christi" (v italijanskem jeziku).

f. 314': na.Crt za pridigo ,de paupertate liberi arbitrii" in druge belezke.

f. 315-326': gradivo iz rimske zgodovine, literature in mitologije. f. 326': ,Augustinus Hbro• V de civitate dei" (citat). f. 327: ,laude de Maria", molitev v italijanskem jeziku. f. 327': italijanska pesem o ljubezni do J ezusa (,L amor ad m e

u enendo"). · f. 328-338': latinske pridige o Mariji, citati v italijanskem jeziku.

78

233

f. 339-339': nabozne pesmi v cast Mariji, v italijanskem jeziku. f. 340-342': prazno.

22.

Pergament; - 12. stol., konec, ali zacetek 13. stol.; - 23·3 X 16:5 cm;. - 179 fol. (= 21 kvat. + 1 binij + 1 kvat., m ed ff. 128/9 in 172/3 m anjka po en list, med ff. 40/2 je vlozen od kasnejse roke popisan f. 41); - lmjiZna minuskula, ena glavna roka, stiri rdece notne crte s stirioglatimi notnimi glavicarpi ; - lesene z r dece pobarvanim pergamentom prevlecene sodobne ali ne dosti kasnejse platnice, kovinasti okovi na vogalih in sklepi odpadli; na notran jo stran spr ednjih p la tnic je prilepljen per gamenten list z gr adualnim tekstom , in epiphania", , in purificatione" in , in omnibus festivitatibus sanctorum".

I nic i a 1 a : f. 1 (A, grobo delo v rdeci, rumeni, modri, crni in zlati barvi).

Gradu a i. f. 1-145: oficiji za nedelje, praznike, glavne vigilije, postne dni

itd. tekom cerkvenega leta; vmes svetniski oficirji na ff. 22'-28 (na prae:­nike sv. Vincencija, sv. Agate in sv. Benedikta) · in ff. 103'-105' (na praznika sv. Marka in sv. Filipa in Jakoba).

f.'145-168' : oficij ,in dedicatione ecclesie", nato svetniski oficiji od vigilije sv. Janeza Krstnika (23. jun.) do sv. Andreja (30. nov.).

f. 169- 172: oficiji o Materi Bozji, ,pro defunctis", na praznik sv. Agneze in oficija za sredo in petek v septemberskem postu, ki sta v glavnem tekstu na f. 136 oznacena kot i~uscena.

f. 176-177': himne z notami od poznejse roke 13. stol. ,Salue regina ... ", ,lntret in conspectu tuo ... ", ,Salue regina ... "

. f.178-179: prazno. f. 179': teks1 iz pisma apostola Pavla Galatom, 1, 16-21. Svetniski in prazniSki oficiji kazejo, da je bil ta graduai v r abi v

nekem kartuzijanskem samostanu oglejske dieceze (prim. f . 151 sv. Mohor in Fortunat, f. 160 sv. Mavricij, f. 166' festum reliquiarum po kartuzijanskem obicaju 8. nov. itd.). Misliti nam je v prvi vrsti na kartuzijo v Bistri. - Gospodu ravnatelju Mantuaniju za nekatere dragocene podatke o tem kodeksu moja iskrena zahvala.

Matej F acia in njegovi nasledniki. Marijan Marolt 1 Verd.

D elo polhovgrajske podobarske delavnice in pa vloga, ki jo je imela ta delavnica pri nas vsaj od srede 1. polovice 18. stoletja dalje

. pa pra v do najnovejsega casa, zasluzita to-le biografsko sliko, zlasti se, k er je treba popraviti zmotno domnevo, ki jo najdemo pocl imenom Matda Facie v Slovenskem biografskem leksikonu, po katerem naj bi bil ta Matej Facia stvaritelj oltarjev v Polhovem gradcu, Dvoru,

234

na Vrzdencu in na Korenu. Ustno izrocilo in ohranjeni zapiski govore za to, da je stvaritelj prvih dveh eden Matejevih sinov, kakovost zadnjih dveh p.a zopet ne govori za tega.

Jernej Ternovc, po smrti svojega nadarjenega sina zadnji v verigi polhovgrajskih podobarjev, pripovedu je po izrocilu svojega prednika, podobarja Simona Rupnika, da je Facia prise! v te kr.aje z Dunaja ter se naselil v Polhovem gradcu, kjer ga je cakalo obilo dela. Izvrsil da je v farni cerkvi glavni in sest stranskih oltarjev, potem pa se glavna oltarja v Dvoru in Vrzdencu. Ko je umrl, je nje­gova vdova porocila pomocnika Tomaza Sifrarja, ki je vodil delavnico dalje. Tudi ce ne bi imeli pis.anih dokazov za delno resnicnost teh podatkov, bi jih potrdilo dejstvo, da je domace ime hise, ki je last mizarja Sifrerja, ,pri Facii". Faciev spomin med ljudstvom je tudi sicer svez. Njegovo ime zveni italijansko in tudi biografski leksikon ga nam predstavlja kot Italij.ana.

V zapiskih sentpeterskega zupnega arhiva v Ljubljani, ki jih je objavil l. 1914. dr. Stelè v Carnioli, stoji, da je napravil Matevz Fazia l. 1724. omaro in priznico v cerkvi v Smartnem. Ta Matevz je umrl v Polhovem gradcu in bil na veliko soboto 1738. leta pokopan v kripti pocl velikim oltarjem, kamor so pokopav.ali duhovnike in cerkvene dobrotnike. V ta namen je volil cerkvi pet goldinarjev, razmeroma

. . nizko vsoto, kajti drugi dobrotniki so da jali po dvajset, tu di stiri­deset goldinarjev. Kdaj je nastal glavni oltar, ne vemo; vemo p.a, da je nastal oltar v Dvoru eno leto po Matevzevi smrti in ne more biti dvoma o tem, da je delo iste roke, kot polhovgrajski. Oba oltar.ia pa sta cleli visoke umetniske kv.alitete, v stilu napredna in je malo verjetno, da bi to delo vodil 68letni starec. Vprasanje pa nastane, katero izmed sodobnih del v polhovgrajski okolici bi utegnilo biti Matevzevo. Ti kra ji so zelo bogati plasticnih spomenikov iz 17. stol., tako lesenih, kot kamenitih in stukiranih, tako da je prav lahko mo­goce, da Matevz Facia ni bil pocetnik te delavnice. V njegovo clobo pa · spada stilisticno zelo zaostali, a t ehnicno spretno izvr8eni oltar sv. Elizabete na Pristavi iz clv.ajsetih let 18. stol., izmed stilno napred­nih pa clva stranska oltarja v romarski cerkvi na Planini (171 in·'1728) ter prednji del oltarja sv. V a li.mtina v Dvoru iz l. 1714. Zlasti plastika zadnjega _je ze nrav blizu delu glavnega oltarja: ce jo pa hocemo pripisati Matevzu Facii, je pa to z.a enkrat le n ezadostno poclprta clomneva.

Matevz Facia j e imel clva sinova. Stare,jsi, Anton, je bil krscen 11. iunija l. 1706. in je umrl aprila meseca l. 1750. Mlajsi, Gregor, je bil krscen 3. marca 1710 ter umrl .avgusta 1741. Oba sta bila pokopana v kripti dobrotnikov cerkve, ne da bi v ta namen ka j volila. Na sliki sv. Antona v levem stranskeni oltar.iu zupne cerkve v Polhovem graclcu je hronogram: HanC DIVI Antonii· Art. M AntoniVS FaCia s va-

1 Hronogram je sedaj neviden, prepisan pa v zupnijskem arhivu . Pocl tem hronogramom j e drugi, ki govori o zlatarjn Wexlerju ' z letnico '1 736. Letnico 1736. daje tudi hronogram na sliki Smrti sv. Jozefa, pendantn slikï sv. Antona.

235

eXtrVXerat .arte ... = 1746.1 Tega oltarja sedaj ni vec, kakor tudi ()Stalih pet stranskih ne, ki SO biJi vsi odstranjeni Z odobrenjem skofa Missie. Ostali pa sta sliki sv. Antona in na nasprotui strani Smrt sv. Jozefa, ki se nahajata v novih oltarjih. zupna kronika in ocividci pripovedujejo, da so bili ti odstranjeni stranski oltarji vsi delani v slogu glavnega. Vdova mlajsega Gregorja pa je bila, ki se j e po mo­zevi smrti drugic porocila s Tomazem Schiffrerjem in sicer 21. maja 1742.leta. Prici sta bila Anton Facia in Marka Sg.aga. Iz tega moremo sklepati, da je vladalo mecl Antonom in Schiffrerjem se nadalje pri­jateljsko razmerje in gotovo je ostala tudi clelavnic.a skupna. Ostane oclprto le se vprasanje, ka teri obeh sinov Matejevih je bil vodilna ()Sebnost te clelavnice. Naclalje tucli ni mogoce izpricati solanja, ka­i er ega izmecl obeh na Dunaju. Italijansko poreklo pa more direktno veljati le za stareg.a Mateja, a j e tudi zelo sporno; slicna imena ta ,Cas niso bila redka.

Katera dela pa so F.acijeva, namrec onega, ki je bil vodja de-1avnice? Oltarja v Polhovem gradcu in Dvoru vsekakor; zraven treba se pridati kip sv. Roka v cerkvi na Lesnem brdu. Gotovo je, da t akih Qgromnih del ni mogel izvrsiti en sam clovek, gotovo pa j e tudi bilo vodstvo dela in izdelava finejsih delov v rokah istega moza. Oltar v V rzclencu, dasi dobro delo iste do be, vend ar ne kaze znakov za izclelek Facie, mnogo sorodnejsi mu je oltar na Korenu in temu zelo slicen ôltar v Samotorici, ki pa sta oba znatno slabse kvalitete, dasi su zenjsko posnemat.a dvorski in polhovgrajski oltar v vseh detajlih, iako da ju j e treba pripisati ali Antonu ali pa - in to ho verjetn ejse - Tomazu Schiffrerju. Se prej pa treba omeniti neko zvezo Facie ·z Metzingerjem: v vseh osmih znanih Facievih oltarjih so, odnosno so bile Metzingerj eve slike. Metzingerjrevi sliki sta tudi v stranskih Qltarjih na L esnem brdu in v tema prav slicnih oltarjih na Zalostni gori ·pri Preserju. Plastika teh stirih, kot veliki okvirji slik pojmo­vanih oltarjev, sicer ni iste roke, kot polhovgrajska, dvorska in lesno­brclski Rok, a ji je precej blizu. V saka domneva pa bi bila za enkrat prezgodnja.

Tomaz Schiffrer j e omenjen v zapiskih iste smartinske fare 1.1770. kot mojster, ki je dobro (bene) izvrSil narocilo. stiri leta poz­neje se j e podpisal s precej nerodnimi crkami na lesenem koru cerkve v Praprocah pri Polhovem gradcu. Slicnih poslikanih korov je v tej ·okolici vec, n. pr. ravno na Korenu. Umrl je v visoki starosti 96let elne 9. decembra 1806, pet let za svojim sinom Gregorjem, ki je izpolnil ·52 let. Let~ 1805. je umrl n eki Valentin Fazzia, star 52 let; vmes ni najti v matrikah nikogar s t em priimkom. Rodbina Schiffrerjev se je oprijela po Tomazu mizarskega dela, s podobarstvom pa se _je pecal ·v 1. polovici t er v zacetku 2. polovice 19. stol. Simon Rupnik, roko­delec, ki ni ustvaril vecjih del, a je bil dosti zaposlen. Visje se je povzpel Jernej T ernovc, njegov naslednik, ki je delai mnogo tudi v kamnu in je bil zastopnik tiste klasicisticne smeri, kateri sta pri­paclala poleg njega se Zajec in pa Vurnik.

0 delih polhovgrajskih podobarjev pa v· u vodu k topografiji ieh kr.ajev.

3'36

t Ivana Kobilca~ Slovenska umetnica dragocenih sposobnosti in krasnega zna­

caja, slikarica Ivana Kobilca nas je nen.adoma zapustila 4. decembra 1926. Z njo smo izgubili prvo slovensko zeno, ki se je vsa posvetila umetnosti in ki je s svojim ustvarjanjem dosegla visoke cilje. Rodila se j e v Ljubljani 20. decembra l. 1861.; izsla j e iz dobre druzine mlajsega slovenskega mescanstva in je po obicajnem solanju uspesno premagala druzinske predsodke ter se posvetila slikarstvu brZ, ko j e spoznala svo_je nagnenje za stroko. Prvi pouk je prejela od Ide Künlove ter pri svojem tovarisu Ferdu Veselu; naclaljevala je studij na dun.ajski akaclemiji, odkoder se je y zacetku l. 1889. preselila v Monakovo. Tu pricenja doba u smerjenega studija; v pocitnicah hocli v domovino, kjer slika ljuclske tipe po Gorenj skem in raz­stavl.ia, l. 1889. v Ljubljani, nasleclnje leto v Zagrebu. Tucli clunajski Künstlerhaus in monakovski Glaspal.ast sta v tem casu razstavl jala n_jena dela. Koncem l. 1890. se je preselila iz Ercleltove mpnako~ske sole v Pariz, kjer je bila z razstavljenim ,Poletjem" dosegla velik uspeh in clanstvo ,Société nationale des Beaux A~ts". ze v Mo­nakovem se je Kobilca pricela oclrekati temnemu slikanju in se pri­druzila struji, iz katere se je razvilo nemsko impresijonisticno sli-

·' kanje. V Parizu se je svobodno razvijala, hoclila j e slikat .v Barbizon, ki je bil t edaj se poln spominov na nekclanje revolucijonarne mojstre. Njena samostojnost, katero si j e obvarovala v vseh solah, se je v Parizu okrepila in za Kobilco pricenja teclaj doba zrelega ustvar­janja. Puvis de Chavannes ostane nepozabljiv dojem iz tega casa . Njena dela vise na razstayah v Salonu, v dunajskem Künsterhausu, v Pragi, v Berlinu in po drugih avstrijskih in nemskih mestih. L. 1893. se vrne v Ljubljana, obisce Firenzo in odide na poziv skofa Stacl­lerja v Sarajevo. Poslikala je tu dve cerkvi; v popolnoma . novem miljeju j e tvorila z nekaterimi nemskimi slikarji oazo umetniskega zivljenja . . Tedaj je n.astala njena najvecja kompozicija, alegorija za ljubljansko posyetovalnico, y tem ca.su se seznani z najboljso glavo­jugoslovanskega sveta, s skofom Strossmayerjem in ga portretira. Sarajevo je bilo za Kobilco. i_zhodisce mnogih kra_jsih potovan_j po· Bosni in Dalmaciii, iz katerih je prinasala kope studij in skie. Vrnivsa se l. - ~905. v Ljnbljano, je poskusila z uciteJ.jevan_jem na dekliski soli, a ze nasledn.jega leta je v Berlinu, zopet ziveca v svobocli za svojo­umetnost. Vse do l. 1914. _je slikala v Berlinu ter se kratko precl iz­bruhom svetovne vojne naselila v Ltubljani. Odtod je obiskovala svoje ·znance po clezeli ter mnogo slikala cvetice in portrete. Ude­lezevala se _je vaznejsih razstav in sodelovala tudi pri Narodni galeriji. Zivela je skoraj neopazeno v domaci hisi, vecno mlacla sredi svojilr spominov, do svoje nenadne smrti.

Iva~a Kobilca je bila slikarica izrednih kvalitet, ki .ie imela tedaj v Evropi le malo vrstnic; eno najvecjih, Kathe Kollwitz, .te· stela med svoje najboljse pri_jateljice. Dasi je v zacetkih monakov-­sk ega solanj.a vsa ob jeta od lokalne smeri, je ravno y tej . dobi po­kazala vso svojo umetnisko moc, ko je ustvarila svoje klasicne

237

69. t lvana Kohilca, Lastna podoha IZ l. 1914. Foto ZUZ.

genre, dostikrat glohoko zajete iz slovenskega ljudstva. Cista umet­niska tendenca se jasno kaze v vsem njenem delu in povzroca njen slikarski razvoj, s katerim je dolocila visok doseglja.r slovenske umetnice. V sa resnost in prisrcnost njenega odnosaja do sveta in umetnosti odseva iz njenih spominov, katere .re ohjavil Stanko Vurnik v tej revijj 1. 1923. Slikarska zapuscina nase umetnice je zelo hogata in ho v· domovini prvic zdruzena na kolektivni posmrtni razstavi, katero priredi Narodna galerija. Tedaj ho prilika, da ohsirneje iz­pregovorimo o umetniski tvorhi lvane Kohilce.

16

238

V arstvo spo1nenikov. Od 1. IX. do 31. XII. 1926).

Poroca konservator dr. Fr. Stelè.

Celje, stara grofija, restavracija zunanJ­s cine je bila izvrsena po programu, ugotovljenem na posebni tozadevni komisiji.

Celje, stara grofija, restavracija stropnih s li k v cl v oran i. Pod nadzorstvom akad. slikarja M. Sternena so hile slike previdno vzete iz stropnih polj in deponirane do restav­racije, ki se izvrsi prihoclnje poletje. Obnovitev in utrclitev lesenih cle­lov stropa je prevzel podobar Milos Hohnjec. V bistvu se stremi za konserviranjem obstojecega, obnove se samo tisti, pri fiksiranju slik v stropna polja aktivni deli, ki jih je crv tako razjedel, ali so bili pri snemanju slik toliko poskodovani, da bi konservacija ne zaclostovala. Manjkajoci cleli in profili se clopolnijo po vzoru obstojecih.

D e z rn an Ka rel , pi s rn en a z a p u .s c 1n.a. G. Marija Dac.ar v Ljublj ani je pocl~rila muzejskemu arhivu pismeno ostalino i~o svojemu ocetu K. D., ki se je nahajala popolnoma pozabljena pod streho nekdanj e Dezmanove hi se, Precna ul. st. 6. Na najdbo sta konservator,ja opozorila gospa M.arija Arzelin-dr. Munda in uradnik srezkega poglavarstva za ljubljansko okolico g. Kamilo Kratohvil. G. Dacar je sporazumno s konservatorjem izlocila in obcldala rod­hinsko korespondenco privatnega znacaja, ki ni v zvezi z Dezmanom in njegovim clelovanjem, izrocila pa je sledece predmete:

143 pisem K. Dezmana njegovi sestri Serafini od 8./5. 1861. do 17./3. 1883. 15 pisem K. Ddmana J. Pauerju v Idrijo.

, Pisma pisana K. Dezmanu od sledecih n.~egovih soclobnikov: L. Svetec, F. Kurelac, Fr. Cegnar, St. Vraz, Val. Plemelj, Franc Plemelj, Mat. Maj.ar, I. Navratil, And. Einspieler, Zhishman, Fr. Me­telko, G. Mayr, Heinr. Hortis, Fr. Schurga.

Vec mladostnih pesmi K. Dezmana v slovenskem m nemskem .ieziku.

Par slovenskih pesmi tujih pisateljev namenjenih za ,Pravega Slovenca".

Koncept ,Svecanovega" clanka iz l. 1849 z naslovom ,Mertvi vstajajo".

Dezmanov rokopis v verzih ,Pravljica" iz l. 1848 (,En imeniten orel stari ... ").

. Dezmanov mlaclostui rokopis v oktavah z naslovom ,Schlussrede · von Karl Deschmann".

D ob ra v .a, zupna cerkev, krizev pot iz delavnice Leop. Layerja. Konservator je ugotovil nevarne poskodbe in opozoril na

239

nujnost popravila ze pred vec leti. Sedaj je cerkvena uprava izro­c ila poskodovanc postaje slikarju A. Jebacinu, ela jih restavrira.

Ha j dina, pri Ptuju. Po konservatorjevem nalogu so bila izvrsena nujna popravila pri cuvarjevi hisici pri mitreju.

Hoc e, zupna cerkev, kripta. Jzkop.anje je bilo izvrseno pod vodstvom konservatorja. Izvozena je bila vsa prst, pomesana s p e­skom, ki je kripto zasipavala cleloma 1 m visoko. Kopalo se je povsod do tlaka, narejenega iz malte . Prebit je bil ta tlak edina pri mi­tricnem napisu, ki smo ga na tem mestu ze objavili (ZUZ VI., 113) in pri stebru z reliefom. Pri te rn ,je bila ugotov ljeno, da je spodaj ocllomljen. Visok j e 188 cm, sirok v kvadratu 44 cm. Obdelani sta clve strani in sicer spreclnja z reliefno ornamentiko ter desna ob nji. Ta je okrasena samo s slepim okvirom, ki obroblja poglobl.jeno polje brez napisa. Preclnjo stran krasi r eliefna ornamentika v si­metricni kanclelaberski razvrstitvi. Spoclnji del je precej poskoclov.an in predstavlja listno palmeto z clvema clolgovratima pticama ob straneh; clrugi preclstavlja listnato pahneto, tretji palmeto z dvema, psom podobnima stirinogima zivalima, katerih glave se koncujejo s kljuni, ob straneh, na vrhu poveznjene listne krone te palmete secli krilata sfinga na zadnjih nogah, prednje pa opira na mrtvasko glavo. Univ. prof. dr. B. Saria, ki si je izkopnine ogleclal, je u go­tovil, da predst.avlja ta steber clesni agel velikega nagrobnega spo­menika. - Izkop je ugotovil natancen tloris in lego kripte z ozirom na cerkev. Ugotovljeno je bilo, ela je kripta ziclana v sklaclu z clesno stransko kapelo v cerkvi in gotovo ni starejsa kot iz barocne clobe. Bila pa je veckrat aclaptirana in prebeljena. Rimski marmorni bloki , ki so porabljeni na vseh staticno v.aznib tockab, kot nosilci kon­strukcjje, se ne naha,ja.;o in situ, ampak so prineseni sem z nekega neclolocenega najdisca.

K 1 an e c pri Komencli, st. 50, hisa ,pri Anzku" . Na zaclnji steni na zunanjscini bise ,je pred kratkim oclpaclel omet, izpod kate­rega se je pokazala na helez izvrsena slika 1. pol. 18. stoletja. Slikarija predstavlja locni balclabin na marmorir.anib sveclrastih stebrib, okra­sen z vazami in cvetlicnimi obeski. Pod baldabinom je Kristus na krizu, ob straneb pa Marija in J anez. Slik.arija, ki je izvrsena tebnicno primitivno, kaze na priprostega slikarj a s prav dolocnim, naravnost rafiniranim stilisticnim obelezjem. Figure so mocno razgib.ane, gube {)blek bogate in bizarno skombinirane, ela spominjajo na prvi poglecl naravnost ua pozno gotiko. Kot proizvod ljudske umetnosti izrecln o zanimivo cle lo. Konservator se je zavzel za to, ela se slika ohrani.

K ra n j, Roossova bisa, nekclanji kapucinski samostan. V steni 11apram malemu trgu z Bernekerjevim spom enikom sv. J aneza Nep. se nahaja pravokotna plosca iz ,zelenega" kamna, z napisom o po­svetitvi nekclanje kapucinske cerkve. Ker je kamen izpostavljen ·dezju, se je zacel razkrajati in sprednja piast oclpadati, tako ela so danes obran,jeni komaj se citl,jivi ruclimenti v lepi latinski majuskuli izvrsenega nap1sa. Ostanek nap1sa se glasi tako-le:

t6•

240

ECCL(esia) ... HAEC .. . HON. S. MICH(aelis) ... . ARCHANG. CO(n)S(ecrata) ... EST Ao 1644 DIE 2 ... -AB ILLo PRINC. O(ttone) ... FRIDco COM A PV(chh) AIM EP(iscop)O 'L(ahacensi) ... CELEB DOM .. . FEST ... M . . .

Lastnica je sklenila v spomin na zgodovino hise napraviti novo p losco s posnetkom tega napisa, ki je v prepisu znan in jo vzidati na varnem prostoru v vezi. Konservator j e to namero pozclravil in pri­porocil, da se na plosci oznaci, da je napis prepis in k edaj je bil nareJen.

Kr an j, zupna cerkev, nagrobni spomenik zupnika Kolomana de Manswerd. V zidan je na zunan.Tscini ka pele, prizidanc prezbiteriju na severni strani. Plosca je iz pescenca. Na Iijej se nahaja v reliefu grb, predstavljajoc kriz, ki ga driita clve razprostrti peruti s kurjima nogama. Napis v gotski minuskuli je jzpeljan po robu plosce in na zgorn iem in spodnjem rohu unicen. Glasi se: ... (m) CCCCOXXXIIII. VENERABILIS . VIR . D(omi)N(us)S ... (canonicu)S. MO(n)TIS

·· S(an)C(t)I V(ir)GILII . ET . H(uius) ECCL(es)IE PLEBAN(us). OBI(it) ...

Uniceno ime je nedvomno Koloman de Manswercl, kar nam iz­pricuje isti grb (razprostrta perut z kurjo nogo, ki drii kriz), na­hajajoc na f. 4 rokopisa Moralia beati Gregorii papae iz l. 1410., ki .ie bil spisan kakor pravi subskripcija na f. 223, 2. kolona za casa kranjskega zupnika Kolomana de Manswerd.

Me kin je, zupna cerkev, pokopalisko ozidje; pri ,karnerju'" je dai odstraniti konservator sporazumno z zupnim uradom na mestu,. kjer se je nahajala po tradiciji plosca s starim napisom, gosto mrezo brsljana in odkril tam lepo nagrobno plosca Jurija Pecha iz l. 1619. (napis objavljen v topografiji). Zupni urad soglasa s tem, da ostane lepa plosca za naprej nepokrita z brsljanom.

Rad o v l ji ca, restavracija slik v kapelici sv. Ane na potu iz Radovljice v Lesee. Prvotno jo je na presni omet poslikal Leopold Layer1 l. 1816. Prvotna slikarija je bila le se rudimentarno ohranjena. in po vecini preslikana. Ohranjene so bile tele slike: Sv. Martin na jugozapadni steni in zgorn_ji del slike Kristus na krizu, na clesni stranski steni pa sliki sv. Antona in sv. Franciska, ki sta bili r.azen rok in ohrazov skoro popolnoma uniceni. Na levi stranski steni je bila ohranjena le se sv. NeZ.a. Notranjscina pa je bila vsa na nov presni omet ze enkrat na novo poslikana, pa ze tudi skoro popolnoma unicena. Pri njeni oclstranitvi so se pokazali fragmenti prvotnih slik.

1 Glej ZUZ, III. (1923), str. 126. tarn se nahaja tudi seznam naslikanih predmetov.

241

R estavracija se je izvr8ila na sledeci nacm: V sa notranjsCina .re bila na novo v fresko tehniki poslikana. Prejsnja slikarija je bila tako 1·azpadla in tudi kvalitativno manjvredna, da je ni kazalo ohranjevati. Glavna slika .Te ostala, kakor prej, sv. Ana, stranske slike so pa druge in sicer Sv. Vincenci.T in sv. Katarina Sienska. Na zunanjscini se je ohranilo od prvotne slikarije, vse, kar se je dalo vzddati. Pri sliki sv. Martina so bila zakitana mesta, kjer je omet odpadel, odstopljeni deli pa so bili fiksirani. Zakitana mesta so se nevtralno poslikala. Pri sliki Kristus na krizu je bil spodnji del al fresco doslikan. Sv. An­ton in sv. FranCisek sta skoraj popolnoma obnovljena v kazeinski tehniki. Prvotne so ostale glave in roke. Slika sv. Nde je bila retu­sirana v kazeinski tehniki. Marijino oznanenje in sv. Jozef sta nova. - Delo je izvrsil akademicni slikar M. Sternen.

s t. Rupert (Dol.), zupna cerkev. Na zunanj scini prezbiterija so bile ugotovljene nevarne poskodbe na strehah in okraskih opor­nikov; huclo sc za,jeda v stike kamnov tucli prst in rastlin_je. Previclna osnazitev in zapolnitev stikov ter popravilo in zavarovanje nacetih delov, je ze zelo nuj:rio.

Slivnica pri Mariboru, zupna cerkev. Na juzni zunani­scini prezbiterij.a je konservator ugotovil vziclan, do nepoznanja prvotnih oblik pobeljen kamen iz pohorskega marmor.Ta v velikosti 32 X 28 'cm. Ko ga je previdno oCistil, se je pokazal dvojen vzorec pleteninske tritracne ornamentike. D esni vzor ec se spocla_j koncuje s pticjo glavo. To je dosedaj eclini zuani spomenik predromanske ple­tene ornamentike v danasnji Sloveniji in obenem eclini spomenik krscanske umetnosti iz dobe med redkimi starokrscanskimi ostanki in romanskim slogom. Ker je material dornac, je vzorec izklesan ne­dvomno doma. Kaksnemu namenu je ta kamen prvotno sluzil, secla.r ni razvidno.

B 1 B L 1 0 G R A F 1 J A 1926.1

Priobcil M. Marolt.

1. Knjige.

B o ri s s a v li é Yi t c h M., L e s Th é­o r i e s d e l' a r c h i t e c t u r e. (Paris, Fayot, 1926).

Ca îl k a r I z id o r , U v o d Y u rn e ­Y a n j e 1 i k o v n e u rn e t n o s t i.

· (Sistematika stila). Knjiznica Na­rodne Galerije 2. V Ljubljani, 1926. Izdala in zalozila Narodna Galerija. 8°, str. 224, 48 slik. - Porocila in kritike: I z id or Ca n ka r :. Uvod v umevanj e liko Yn e urne t nos ti. Nar. Dnevnik st. 280. (14. XII.).- Yurnik Stanko ,

1 Do konca leta. Dopolnila prihocl­lljic.

Slove n ski uvod v um e t­n ost. Nar. Dnev. st. 289. (24. XII.).

1' Stranjié Kosta, Svetosav­

s k'i h ra m. Javni apel zvanicnim faktorirna srpske crkve in jugoslo­venske drtave. 1926. · Beograd. ·S. B. Cvijanovié. 8°, str. 37.

H r v a t s k o s t a'l:i n a r s k o d r n -s t v o u K n i n u. Knin-Split 1925. Str. 20.

S t a r i i n o ' i Z a g r e b. XXXIX. sve­zak Biblioteke Braée hrvatskoga Zrnaja. 8°. Izhaja v snopicih. Iz vse­bine: P 1 e rn i é e v a k u é a u Z a -g r e b u. Str. 22-32 . . ...:.... U rn j et -nik Franjo Robba i nje­g o v e r a d n j e u c r k Y i s v. K a -t a r i n e u Z a g r e b u. Str. 90-93.

Zbirka jugoslovenskih or­na rn en at a. 1. sYezak. Izdanje

* V cirilici.

242

Etnografskog muzeja u Zagœbu. Zagreb 1925. (Tekst v srbohrvascini, francoscini, anglescini, nemsCini, italijanscini).

II. casopisi in zhorniki.

Na r o d na Star in a. Ureclio dr. Jo­si p Mat as o vi é. Br .. 10, str. 204. Iz vsebine: S zab o G J., Z ag re­g r e b a c k e g r a d e v i n e XVII.

- stol j e é a. Str. 2?-45. - Mat a­sovié Josip , Zagrebacki kuéni namjestaj polovi­n o m XVIII. s t o l j e é a. Str. 46 do ?8. - T k a l c i é V l a cl i m i r , S e -ljacke nosnje u podrucju Zagreb ac k e gor e. - Str. 133 do 164. - M a t a s o v i é J o s i p , Kulturno hi stori jska iz­lozba gracla Zagreba g. 1925. Str. 165- 181. - Pub li kac i j e.

No v a Ev r op a. Knj. XIV, br. 9 i 10, posvecen Michelangelu. 11. novem­hra 1926. Str. 241-336. - Vsebina: G i o v ani P api ni , M ike l an el­ze lu. Ivan Mestrovié,

. • M i k e l a n d z e l o. A s c a n i o C o n cl i v i , I z ,z i v o t a M i k e -l an jo la Bu on ar o ti j a". B o gd an Ra cl i ca , M i k e l an d­z e l o i z p i s a m a. - G i o r g i o Vasari, Mikelanjolo Buo­n a r o t i. F r a n c i s c o cl e Hollancla, Mikelandzelo o s l i k a r s t v u. - J u l i j a n K l a -cko, Tragedija Mike l ancl­zela. Adolfo Venturi, Strasni sud u Sikstinskoj kapeli.- Mikelandzelova l i r i k a. - G i o v a n n i A rn e n -dola, Mikelandzelo pes­nik. ~Arthur comte Gobi­neau, Mikelandzelo uRe­nesansi.- Bogdan Radica, Klovio bi da se upozna sa M i k e l a n d z e l o m. - E r n e s t H. B. C o Il i n g s , S k u l p t u r a o d p r e i s t o r i js k i h v r e rn e n a do dan a s. - V izvlecku: Me ­stroviéeve rnisli 0 umet-

-nos ti. Jutro st. 2?5. (28. XL).

III. Razprave.

D e r o k o A l e x . , E i n e K l e i n -kunst, die in Vergessen­h e i t g e r a t e n i s t. - Pra ger

· Presse st. 299. (31. . X. 1926.) S a v i n s e k S l a v k o. A r h i t e k -

t u r a a l i s t a v h a r s t v o. S k u l p t u r a a l i k i p a r s t Y o. Vigred IV, st. 1-12.

S t el è Fr., Ume til i s k o P r e k -rn ur je. Dom in Svet XXXIX, st. ?, str. 244-24?.

S t e s k a V i k to r , P r e g l e d s l o .­v e n s k e u rn e t n o s t i. W o l f o -Y a do b a. - Mladika VII, 10, str. 383-385; - st. 11, str. 41?-421; st. 12, str. 45?-460.

Stra njié Kosta, Umeni Jiho­s l o Yan ti. TopictiY sbornik, Praga, XIII, sv. 9, str. 411-122.

Vurnik Stanko, Slovenska k rn eck a his a. Ilustrirani Slo,·e­nec II, st. 36.

IV. Biografije.

t I Y a n a K o b i l c a.

D o b i cl a K., S p o m i n u t I Y a n e Kobilceve. Ljublj. Zvou XLVI, st. 12, str. ?93-?95.

- Ivana KobilceYa. Jutro st. 280. (5. XII.).

- Ivan a K obi l ca. Nar. Dnenlik st. 2?4. (6. XII.).

- S likari ca lvana Kobilca . Slovenec st. 2?9. (?. XII.).

Delak Ferdo, Avgust Cer ­n i go j. Mladina III, st. 1, str. 20 do 23.

- e c, Go j mi r A n t o n K o s , Iln­strirani Slovenec II, st. 50.

M a r k al o us , P r of. cl r. B., I Y a n M es t r o vi é. Prager Presse st. 299. (31. X. 1926.) . - M. ev por­tret T. G. M asaryka v prilogi.

P e c il· k a .T., Jo si p Pl e c ni k und Pra g. Pra~er Presse 1926, 31. okt. - Prevod: J o s i p P l e c n i k. Slo­venec st. 260. (13. XL).

S i r o k A l b e r t , P r i A v g. A n cl. Buc i ku. Edinost stev. 281. (25. XI.). Claude Monet u m r l. Narodni Dnevnik st. 2?6. {9. XII.).

- t Karel Klic in Levstikov Pa v li ha. Jutro st. 269. (21. XL).

N a r o d n a E n c i k l ci p e d i j a SHS. Ur. dr. S t. Stan o je vi é. Izdaja Bibliografski zavod u Zagrebu. Do­sle_j je izslo 1? zv. 11. zv.; Ka rn bi é Mi ha, slikar (N. Zupanié) . - Ka­ni t z Fel i k s Fi lip , ilustrator (Radojcié). - Kara di é Min a, slikarica (V. P.). - Kara rn an L j u b o , umetn. z~odovinar (V. N.) - Cast ua de Vince n ci j , sli­kar (F. S.) .· - Ka u p er z Ivan Vi cl , hakrorezec (F. S.)·. - K a -t un ar i é Ante, slikar (A. Sch.) . - Ka v ci c Fr an c, slikar (F. S.).

- Ker di é 1 v o, ki par (A. Sch.). - K es an s ki Jo v an, slikar (V. P.). - Kirin Vlad i mi r, slikar (A. Sch.). - K l a j i é J o v an , sli­kar (V. P.). - K l j a k o v i é J o z a, slikar (A. Sch.).- 12 . . zv.: Kn e ­z ev i é Ur os, slikar (V. P.). K obi l ca Ivan a, slikarica (Y. S.).-Koch Ivan , slikar(F. S.) . Dalje sledi prihodnjic.

Kratice: A. Sch. = Artur Schn t>ider, V. P. = Veljko Petrovié, F. S. = Fr. Stelè, V. N. = Viktor Non1k.

- Odl o mek iz int erv iva z ] a ­k op i ce m. Jntro st. 269. (24. XII.).

S loven s ki hijo g raf s ki l e k­s i k on. U red il I z i cl o r C a n k a r . 2. zvezek. Ljubljana 1926. Zalozila Zadruzna gospodai·ska banka. - Jz YSebine: Er b erg Jozef Ka 1 a­sa n c, zbiratelj umetnin (Kiclric) . -Fa n toni To m az- slikar (St.) - Far c n i k B la z. slikar (''). -Fa yen z A 11 t o 11 Mi h a el, sli­kar (St.). - Fa ye n z J os i p, sli­kar (St.). - Fa ci a Ma tc j , po­clobar (St.). - Fe k on .i a R o rn an, slikal' (Cr.). - Fer fi Il a A v ­gus ti 11 , podobar (St.). - Fer k Fr an c. arheolog (Kotnik). Ferrat ta Fr ance sc o , stav­benik (St.) . - F 1 i s Jane z, li Illet. zgodovinar (St.) - F ra n ch i G a -s p a r, zvonar (St.) . - Fr an k è I v a n , slikar (Ml.). - Fr i.i h li ch Filip, slikar (Glonar). - G a -b e·r Ante, umet. zgodovinar (*). - Gaber Jakob , podobar (St.) . - Ga br i c Anton , slikar (St.). - Gan g l A l o .i z i j , kipar (Ml.). - Ga s p ar i Ma k s i rn, slika r (Ml.). - Ger ici Anton, slikm· (St.). - Germ Jo s., slikar (Ml.) . - Gladich Janez Franci­se k, slikar (St.) . - Globo c ni k Fr an c, slikar (St.). - Go dl er Pro k op, slikar (St.). - Go et z 1 Al o j z i j , F r a n c Se r., G a -s per, Luka, Karel in Leo-

. p o l d. podobarji (St.). - Gor i c ­n i k Mat e j , rodobar in slikrtr (St.). - Gor ise k Mate j, zi­darski mojster (St.). -Gr ah o v ar Simon, Nikolai in Niko­l aja. minijatumi slik1nii (St.l . ·­Gr i l c Lu do v i k , slikar (Ml.) . - · Grohar Ivan, slikar (Cr.). - G rb ha r .Tan e z , podobar (St.) - Gus tin ci c Pa ve l , slikar (Ml.) . - G v a j c Anton , slikar (Ml.). - Hans on Kr i s ti jan Henrik, slikar (Ml.). - Ha y n e

243

Anton, slikar (St.) . - He r ­mann A m a 1 i j a, slikarica (f\.U.). - Herrlein Andrej Jan ez, slikar (St.) .

Kratice : Cr = Cankar, Ml = Mesesnel, St. = Steska.

V. KnjizevJ)a porocila. Kritike in po­lemike. Razstuve.

Bozicna razstava um etnin v L j u b 1 j a n i .

Mes es n e l Fr., Raz s t a v a urne t­nin v J akop i ceve m pavi-1 jo nu. Narodni Dnevnik st. 289. (24. XII.).

G a b e r A n t e , B o z i c n a d a r i l a. . ]ntro st. 296. (24. XII.) . - B o z i c n a r a z s t a v a u m e t n i 11.

] utro st. 296. (24. XII.). Bo rk o Bozidar, Mari b orska

raz s t a v a. }utro st. 263. (14. XJ.). D o b i d a K a r e l , F r a n c o s k a r e­

,. i .i a o s l o v e n s k i h u m e t n i -k i h. (Lu ReYue Moclem e o hratih Kraljih). Jutro st. 252. (31. X.).

Dobida Kur c l , I z s t are in no v e L j u b 1 jane. Jutro st. 275. (28. XI.). - K r e ga r R ad o, S pom e nik kra1ja P et r a. Ju­iro st. 280. (5. XII.) .

Do bi cl a K., S 1 i kars k a r <l z ­s t a v >l o b e h M a g o 1 i c e v. Lj . Zvon XLVI, st. 11, str. 716-7J7. -J e s e n s k a r a z s t a v a. S l o -v e n s k o u m e t n i s k o d r u s t v o. Ljnblj . Zvon XLVI, st. 12, str. 742 do ï54.

D u r i <- M. 0., R a z v o j l i k o v n e umj e tno s ti Srba, Hr v ata i S 1 ov e n a c a. Narodno Dje1v (Za-greb) st. 47. (24. XII. 1926.). - ·

S t e 1 è F r .. 1 z l j u b l j an s k e s o 1 e z a a r h i t e k t u r o. Dom in Svet YXXIX. st. 8. str. 2A7-288. - Josef Kreitmaier S. }.: Von Kun .~t nncl Ki.instlern. nom in Svet XXXIX, st. 8, str. 288. - I z r e v i .t. cas XXI, st. J, str. 65-6?; st. 2. str. 124.

Vu rn i k dr. Stan k o, K s o do h ni upodabljajo c i um e tno s ti. Ob priliki iesenske razstave. Dom in Svet XXXIX, st. 8, str. 278- 28J.

- Trstenjako va s1ikarska 1· a z s t a v a v M ar i b o r u. J utro st. 292. (19. XII.) .

Vystava mod e rni grafiky ji­h o s 1 o v an s k é , Nâkladem um.­r rl'lln. musea. V Plzni 1926. (Kata­log z uYodom drja }. C:adika.)

244

VI. Razuo.

Kreft Bratko, Miklosicev s p o rn e n i k i n s 1 o v. u rn e t -n i k i . Mlaclina III, st. 1, str. 23 do 24.

M ü n s t b e r g R., K r a i n i s c h e r M ü n z fun cl. Mitteilungen cler Nu­misrnatischen Gesellschaft, Wien , Bd. XV, st. ?5/?6.

* M u s rn o v N., 0 h r i d s k i t m o -n et ar nic i. Makeclonski preg.' ed II, (1926) .

Sa r i a B., A us de m Be 1 g r a cl e r Nation a 1 museum. Numisma­tische Zeitschrift 5?. - E in Fr i e -sacher Funcl au s Dobrica i rn Banat. Mitte ilungen der Nu­mismatischen Gesellschaft Wien , Bd. XV, st. 81 82 in 86/88. - E in n e u e r R ei n e r Schlüssel. (Ptuj) . Mitt. d. Numis m. Ces. XV,

. st. n /?4. Savinsek Slavko, Vigreclni­

c e i n u met no s t. Vigrecl IV, J, str. 9-11. - Ar hi tek tu ra a 1 i s ta v ha r s tv o. Vigred IV, ~.

· str. 30-31; 4, str. ?8-?9; 5, str. 101 -102: r, str. 12?-128; ?, str. 149 do 150. - Mati v 1 epi u In e t no ­s ti. Vigred IV, 3, 55-56.- S ku 1 p ­tura ali kiparstvo. Vi grecl IV. 8. str. 1?4-1?6. - D v e s 1 i ka­rici nasih naravnih kra­sot. (Valerija Praschniker, Lacl­stiitter Helena). Slovenec st. 21?.

. S o v r è A., Pt u .T Y star e rn v e ku. · Mlaclika VIL st. ?. str. 250-253. -

F r. Ko t ni k , P t u .1 Y s r <" cl -n j e rn v e k u. Mlaclika VII, st. 8, str. 287- 292.

S t e 1 è F r ., V n r s t v o s p orn e n i -k o v. Ilustr. Slovenec II, st. 25.

Steska Viktor, Rimske najcl­he y kripti hoeke zup­n i j s k e ce r kY e. Slovenec st. 155. (13. VII.).

- Dva Mestrovi ée va ki pa za Ameriko. Jutro st. 111. (16. V.) . - . Me'stroviéev mavzol e j rodbine Racié v Cavtatu . Jn­tro st. 168. (25. VIII.).

- Poroeila o delovanjn mu­zejskih drustev v Mari­b o r u , P t u j u i n C e 1 j u. Ca­sopis za zgodovino in narodopisje XXI, 1-2.

N a r o d n a E n c i k 1 o p e cl i j a SHS. Ur. dr. St. Stanojevir. Zv. 11.: M a n a s t i r K a 1 e n i é (V. Petko­vié). - Na r o d na ker ami ka (V. Tkalcié). Dalje prihoclnjie.

- Kunst und Museen im Ko~ ni gr e i che S H S. Prager P resse 31. okt 1926.

T o rn i n e c dr. p. R orna n , Ne k a j misli k novi stavbi cer­

k v e sv. Fr an ci s ka v Si s ki. Slovenec st. 222. (29. IX.). Ureditev st. Jakobskeg a t r ga v L j u b 1 j ani. Slov. Na­roc! st. 125. (6. VI.).

KNJizEVNOST. Narodni muzej u 1925'. god. To po­

rocilo o delovanju Narodnega muzej a v Eelem gradu l. 1925., ponatisnjeno iz Goclisnjaka Srbske akademije, nam podaja naslednjo sliko: Prehistorien a, klasicna in unmismaticna zbirka, ki jo j e upravljal g. :tald uin Saria, je ne­koliko n a rasla, historicna zbirka se v tem letu ni spremenila, galerija slik je uredila Craficni kabinet, pridobila Mestroviéev kip ,Seéanje" in nekaj (manj vaznih) slik te r mec! drugim na­novo obesila nasega ]osipa 1ominca, knjiznica se je neznatno çomnoZila, zlasti z bolgar skimi deli. Glede notra­nje ureditve muzeja j e oznaciti kot n a jyazn e j si clogoclek prenos lapidarija z rlvorisèa nove univerze na clvoriSce sedanjega (najetega) muzejskega po­slopja, ceprav lapidarij tudi tnkaj ni idealno spravljen. Ke r Srbija ne ro­zna konservatorskega m·ada, ki pri nas tako usr~sno posluje, pripada Na­rodnemn muzeju tudi naloga, da raz­iskuje in cu va umetnostne spomenike. V t em oziru izkazuj e poroCilo obilo dela, ki je rod vodst vom muzejsk ega upravnika dr. Petkoviéa veljalo zlasti raziskavanju, ohran,leYan.ru in foto­grafirantu stare srbske arhitekture in njenih fresk ; stevilo teh znanstYenih ek speclicij, ki so bil e vcasi zdruzene z naçorom in nevarnostmi. je impo­zantno. V 1. 1925. se je tudi dr. Saria zopet lotil svojih tako ploclonosnih izkopavanj v Stobih. in sicer najpre.f ori rimskem gledaliscu, kje r je Y tem Jetn - orkestra je bila ze poprej raz­luita - odkopal prvi sektor prostora 7-a gledavce, pri cerrier se mu je n a­orale clovolj indicij, da j e stavba iz HadrianoYega casa. Potem je s po­mocjo prof. R. Egerja nadaljeYal ocl Nemcev za casa okupacije zaceto iz­kopavan.re patriarhalne bazilike, ki se ni dovolj r aziskana, a ji po nekem, na drugem mestu najdenem naoisu dati­rajo postanek v 5. stoletje. Raziskave

:sreclnjeveske arhitekture in izkopine v Stobih so clejanja, na katera se ho muzej ob vsej skromnosti svojih zbirk mogel s ponosom sklicevati.

1. Cankar. K o s t a S t r a j n i é , Svetosavski

]u·am. Javni apel zvanicnim fakto­rima srpske crkve i jugoslovenske

· -clr:lave. Beogracl 1926. S. B. Cvijano­vié. (Cirilica; 8° str. 37; tiskarna ,Po­Jitika" v Pragi).

V Beogradu nameravajo sezidati -cerkev sv. Save, ki naj bi bila ,naj­vecja in najmonumentalnejsa zgradba v dr:lavi in istocasno nasa najvecja ·umetniska tvorba, nacionalen spome­nik, ki bi mogel obenem sluziti tudi kot panteon." Za izvrsitev tega nacrta se trucli , Drustvo za poclizanje hra­ma sv. Save" s patrijarhom na celu, ki je closlej izclelalo financni nacrt in splosne pogoje za program stavbe. Izgleda, da se je prvotni nacrt cer­·kvene stavbe izdatno razsiril, kajti po 'Strajniéu gre danes za zgradbo ,pra­voslavnega Vatikana", ki naj obsega poleg cerkve se zgraclbe za ministrstvo za vere,-·patrijarl10v clvor, bogoslovje, -eparhijsko soclnijo, veliko duhovno sodisce, biblioteko in muzej srbske cerkve. Za te stavbe je cloloceno zem­"ljisce, veliko 19.000 m 2• Cerkev sama ·na_j bi imela 3000 m2 zazidane ploskve (za 6000 ljucli) . Njena kupola mora l Jiti visoka vsaj 80 m. poleg nje se ho clvigal ogromen zvonik. Za zgradbo je preclpisan bel kamen, stroski so pre­racunani na 200,000.000 dinarjev. Fi­·nancni nacrt obsega tri predloge za llahavo sreclstev; prvic : Obveznice vojne odskodnine naj se iz samostan­·ske lasti preneso v cerkveni fond (nekaj clesetin milijonov); clrugic: Drzava naj postavi v svoj proracun Ysako leto po cleset mililonov; tretjic: v' ogromnih manastirskih gozclo.vih naj se poseka 1,000.000 bukev ali lna­sfov, k a •· vr:le okroglo 150,000.000 cli­narjev. Drustveni tehniski oclbor se-

• stavljen iz arhitektov Pere Popo~iéa, "Dusana Zivanoviéa in Momira Kont­·noviéa je izdelal pogoje za nateca i: po njih se smejo nateca ja uclelezÙi -;·si arhitekti, ki so nasi cldadjani ; stavba mora biti projektirana v srb­>-ko-hizantinskem slogu iz clobe kneza Lazar_ja; preso.iali bodo nacrte ime­novani tri-je arhitekti.

!Costa Strajniê, ki sam povdarjH, da 1e pravoslaven Srb, se v svo.Tem apelu z ostro kritiko loteva tega -ogromnega stavbnega projekta. Idejno

245

ugovarja name ri, ela se hoce iz kon­ft1sijonalne cerkve napraviti naciona­len panteon, za k aterega naj prispeva ogromne svote clriava., ki je reprezen­tant clrzavljanov razlicnih konfesij. 7e lo umestno povdarja avtor apela ~orostasnosti natecajnih pogojev; po eksk.urzu o vzrokih propada srbske moderne arhitekture, katerega je za­krivilo dolgo tursko robstvo in pa re­akcijonarnost clanasnjih oficielnih ar­hitektov, zakl_jucuje, ela je predpiso­vanje historicnega sloga nesmiselno, ela je to dejstvo verna slika zaostalosti nrhitektonskega naziranja, kakr5no j:osebno goji beograjska arhitekturna sola. Tudi :lolocbo glecle ddavljansh ·a arhitektov se gosp. Strajniéu ne zeli umestna. Prav posebno pa obsoja jury, ki je po njegovem mnenju sestavljena iz treh nesposobnih beograjskih arhi­tektov.

Za svoje ugovore uporablja go­spod Strajnié obsiren material, kate­n:ga je po .vecini nabral v lastni praksi. Z njim karakterizira neizobra­zenost nasih odlocujocih cinitelj ev, barbarstvo in neodpustljivo brezbriz­nost napram umetnosti te r bagateli­ziranje pravih umetnikov in resnih kritikov. Dasi se zdi, da j e marsikateri slucaj naveden v korist lastne pravde, je material g. Strajniéa za nase po.t­movanje kulture in umetnosti tako porazen, da moremo na tej podlap:i prav jasno spoznati vzroke slabe kul­turne politike, kakr5no vodi nasa dr­ZiiVa. Meritorno predlaga g. Strajnié, naj odbor za zgradbo cerkve sv. SnYc odstopi od pogoj a za material zgradbe, ki nesmiselno podrazi podjetje. Zato naj pa raje nameni vec.io vsoto za popravilo srbskih zacluzbin, ki so pravi monumenti srbske kulture in ki vkljub naporu na_jboljsih srbskih znanstvenikov z g. P etkoviéem na celu, zaracli nerazumevanja Srbske cerkYe, nevzelrzno propadajo. Temu . predlogu, ki favorizira ohranitev drag-ocenega or iginala na racun problematicne ko­pi ie, se mora pridruiiti vsaka pre-nlarna glava. F. Mesesnel.

RAZSTAVE. Razstava avstrijskega gotskega slikar­

stva in kiparstva.

Jeseni so priredili v Avstrijskem umzeju za umetnost in inelustrija na Dunaju pod naslovom ,Die Gotik in Oesterreich" Yeliko razstavo slik in

246

kipov od 1. pol. 14. do 1. pol. 16. sto­letja. Razstavo j e uredil delovni oclbor z znanim avstrijskim umetnostnim zgo­clovinarjem H. Tietzejem na celu. Iz­med sotrudnikov je treba omeniti po­sebno Ludv. Baldassa, Rih. Ernsta, Fr. Kieslillgerja, Betty Kurth, Fr. Ott­mauna in V. Suido. Vzporedno s to razstavo, kateri je bila dodana raz­stava slikarstva na steklo, ki j e imelo v 2. pol. XIV. in zac. XV. stol. cvetoco delavnico na Dunaju, sc j e vrsila v Albertini bogata razstava gotske gra­fik e (lesorez, bakrorez in Schrottblatt) te r v Nacionalni biblioteki razstava miniaturnega slikarstva. Zbran je bil zares bogat material, neprecenljiv za strokovnjaka, ki se peca z gotsko umetnostjo, a kljub t emu so prirecli­teljem ocitali, da j e bila razsta va n e­popolna, da je manjkalo poscbno ne­katerih odlicnih del avstrijske gotike, ki bi bila zmozna obcinstvo ogreti za to umetnost itd. Pravilno presojati j e to razstavo mogoce edino iz tistega stalisca, ki je bilo meroclajno in vo­clilno pri njeni prireditvi, z znanstve­;nega namrec. Pojem ,avstrijska go­tika" je v znanstvenem svetu danes se precej ne jasen in dobiva sele po vojni konkretnejse obrise, posebno s tem, da je bilo odkrito in objavljeno bo­gato stevilo novega gradiva, da pa se kljub temu man ika trdnih vidikov, ki naj bogati mozaik posameznih pojavov strnejo v enotno sliko, po kateri ho Ysebina in vloga avstrijske gotike po­stala sele jasna. Kot sredstvo na poti k temu spoznanju in k znans.fveni ute­meljitvi ,avstrijske gotike", je treba motriti to razstavo in s te sü·ani jo je mogoce popolnoma opraviciti. Da so bila izlocena v duna.iskih zbirkah itak dostopna in . ze dosti znana dela, je opraviCljivo, ce bi tudi razstavo mocno povzdignila ; da so iz sicer sijajnih, a ze :tadosti znanih serij pokazali samo po p in primerov. je · bilo gotovo eko­nomicno. ker je slo v prvi vrsti za to; da se pokazejo malo znana, ze vec let v . znanstveni diskusiji se nahajajoca dela, da se zdruzijo na enem mesfu, kjer bo mo~oce neposredno primerja­nje, dela, ki jih je literatura ze gru­pirala, a je za koncni rezultat ta kon­frontacija neprec~nljive vaznosti; vse to zadostuje popolnoma v opraviCilo nacina izbire, ki je sledila skoro brez­obzirno znanstvenim potrebam vcerajs­njega dne. 0 razstavi je bil izdan ilustriran katalog, ki ga je istotako skozi in skozi vodil znanstveno stro-

koYni interes: pri vsakem predmetu so bila navedena razen opredelitve vsa dosedanja mnenja in vsa zadevna litera tura, . tako da ·je bil ust varjen naravnost neprecenljiv pripomocek za onega, ki bi n a podlagi te razstave hotel studirati k atero izmed vprasanj, ki jih je to gradivo stavilo na stro­kovnjaka. Po razstavi pa so priredi- · t elji obljubili izdajo velikega dela, v k a terem naj bi bili J:osneti vsi znan­stveni r ezultati te razsta ve.

Urejena je bila razstava kl·ono­losko, kar j e posebno podpiralo zgoraj oznaceno osnovno tendenco, pri cemer pa seve eno ali drugo odlicno delo ni naslo tistega zunanjega povdarka, ki bi ga po svoji umetniski vrednosti za­sluZilo.

Najstarej sa razstavljena slika je bila cielo nekega avstrij skega slika rj a okoli 1350, predstavlja joca Krista pree! Pilatom. Ta slika, ki je seda j last Ba­varskega narodnega muzeja v Mona­kovei.n, tvori del slikanega oltarj a iz Klosterneuburgu in predstavlja stilisti­cno razvojno stopnjo med slikami h rbtisc verdunskega oltarja v Kloster­neuburgu (1322-1329) in slikami zgocl­be odresenja iz ViSjega Broda. S tern najstare j sim razstavljenim slikarskim delom iz dunajskega kroga dokazana ozka stilisticna vez med avstrijskim (pos. dunajskim)· in ceskim sHkarstvom 14. stol., je bila dokumentirana v celî vr sti nadaljnjih del. Tako precej v poretretu Rudolfa Ustanovitelja, iz po­sesti dunajskega metropolitanskega stolnega kapitlja pri sv. stefanu, ki je soroden s Karlovotinjskimi portreti. Vazno je v tem pogledu odlicno delo nekega stajerske~a slikar.ia iz okoli 1410, nagrobna slika stajerskega de zel­nega pisarja Ulricha Reichenekerja iz .Toanneja v Gradcu, ki stoji v direktni solski zvezi z mojstrom iz Tfebonja. Fnega izmed najzanimivejsih delov r azstave so tvorilu dela kat. st. 9 do 19, ki predstavlja jo izrazito skupino, katere oporisce tvori st. 14, votivna slika nadvoivode Ernesta zeleznega iz samostana St. Lambrecht, delo nezna­nega sta.ierskega mojstra okr. 1420. Ta dela. katerih najstarejse, · kriZanje iz skotske~a samostana na Dunaju (okoli 1410) in rlru!!o krizanje iz privatne· posesti gode. M. Motesiczkv na ·Dunaju (okr. 1410). ter sorodni st. 11 in 12, kazejo se ceske vplive, nam predstav­tjajo zanimive dokumente za zgodo­vino stajerskega slikarstva do 1430. Deloma se pt·ikljucuje · te j skupini se-

l'Jja dunajskih del iz ok. 1430, kat. st. 20-26. Ta se zopet z naslednjo pod st. 2?-31, iz okr. 1440, katero pripisu­jejo mojstru Albrehtovega oltarja, druzi v vazno skupino, ki tvori z ono stajersko eno izmed oporisc raziskava­nja avstrijske gotike. Glavna dela te skupine se nahajajo v Klosterneu­burgu, posebno tudi veliki oltar Al­brehta IL, ki je bil nekdaj v cerkvi pri devetih korih angelov na Dunaju. Za takratno vitesko mentaliteto zani­miva, je istega kroga slika kat. st. 30, Marija v viteski opravi na celu an­geljskega kora potestates. - st. 35 do 38 so nam predstavile takozvanega mojstra z gradu Liechtenstein iz ca. 1440. Vec posameznih slik iz sr. 15. sto­letja nas je pripeljalo zopet k zelo izraziti skupini del, (kat. st. 51-60), ki se pripisujejo krogu t. ZY. mojstra skotskega samostana. Nahajajo se Y skotskem samostanu na Dunaju in v samostanih Lilienfeld, Neukloster v Wiener - Neustadtu in St. Florianu. Oporisce tYori znana serija 19 tabel v skotskem samostanu na Dunaju, iz katere je slika vhoda Jezusa v Jeru­zalem datirana z 1. 1469. Ostala dela obsegajo dobo do 1490. skotska serija je zanirniva, posebno po tem, da se v ozadjih nahajajo slike takratnega Du­naja, tako v begu Y Egipt celotni po­gled na mesto, v obiskova~ju pa. po.~ gled y Karntnerstrasse z ,aJdovsknn.a stolporna stefanske cerkve v ozadJn. Iz po.cetka 16. stol. nas je zanim~la Yotivna slika Ji::irga v. Rottal z letn!co 1505. iz Joann"eja v Gradcu. - Skupmo del iz dunajsl<ega in notranje~ra av­strijskega kroga sta ~akljucevali. dve krili nekdanj"ega vehkep;a oltana v zupni cerkvi v Kranju, ki ju objav~ ljarn Y posebnem Clanku.

Drugi del razstave, ki ·je zavzemal y glavnern srednje prostore. je obsegal slike salzburskih in tirolskih sol in ne- . kaj neavstrijskih del. Tü·olca Mihael in Friderik Pacher, katerih posebno prvi . igra odlicno v logo v zgodovini alpskega slikarstva 2. pol. 15. stol., sta bila precej znacilno zastopana. Mihael s slikami martirija in pokopa sv. To­maza Becketa (iz Joanneja), ter Sv. Lo­vrenc in papez in Sv. Lovrenc vodi reveze (iz galerije urnetnostnozgod<;>­vinskega rnuze.ja). Friderik Pacher Jtf bil zastopan z dvojno sliko, Angelj pozivlja Jozefa, naj bezi v .. Egipet in Srecanje Marije z Elizabeto ter se z dvojnima slikama iz Marijinega in .Je­zusovega zivljenja, ki tvorijo s prvnna

247

vred dele nekega oltarja, ki je bil prej v gradu J\mbras, .sedaj p_a _je '! avstrijski zvezm posesh. Slog Fnden­kovih slik te razstave se zdi vazen za studij spomenikov v Dra vski dolini, vsaj ostanki fresk v Vuzenici kazejo na svoje tirolsko poreklo (ikonogra­ficno sorodstvo ,kuzne slike" z ono v Gradu Bruck pri Lienzu), v cerner me je potrdila sedaj sorodnost s Frideri­kovo obdelavo. - Enega najintimnej­sih oddelkov razstave pa so predsta ,._ ljala dela Ruelanda Frueaufa star. in R. F. mlajsega. Posebno serija o usta­novitvi Klosterneuburga spada med najucinkovitejsa dela kasne gotike. Pohod vojvode Leopolda in obmejne grofinje Neze na lov skozi krajino z Leopoldovim begorn, vsebuje tako neposredno in cisto poezijo in tako suvereno razpolaganje s sredstvi, da ga po pravici prirnerjajo in stavijo v isto vrsto z vec kot 300 let pozneje vstvarjenimi deli avstrijskega slikarja Morica v. Schwinda; notranja sm·od­nost teh dveh slikarjev je tolika, da ju smatrajo za najadekvantnejsi po­jav avstrijskega (dunajskega) umetni­skega genija. - Zakljucek tega od­delka so t vorila tri dela V. Goert­schacherja, ki je deloval zac. 16. stol. v Beljaku. Slika Kristus kot decek v templ}u, clat. 1508, se nahaja v zbirki Al b. Figdor-W alz na Dunaju, sli~a Pilat kaze ljudstvu Jezusa (1. 1508), Je last urnetnostno zgodovinskega rnuzeja na Dunaju, prav tako tretTa njego~a slika, Zgodba ciste Suzane. Y_ te~ dehh se posebno Y rnocno povdaqemh per­spektivah kaze voliv tirolsega slikar­stva po Mihaelu Pacherju.

Edina freska na ti razstavi, secleca Madona s svetnikom in ustanovnikom iz okr. l. 1390., ki jo pripisujejo. kr~gu znanih zgornjeitalijan~kih shk!lr~ev Altichiera in .Avanza Je prezannmvo posvetila se v drugo stran ~v~trijskeg~ (dunajskega) slikarstva,. kt J~ zad ost~ jasno izpricu.lejo dosedaJ znam ostan~I· stenskega slikarstva iz konca 14. m zac. 15. stol. na Nizjern Avstrijskem ; pokazala je mocan . direkten ~~v.ero­italijanski tok. ki s~ Je takrat octvtd~o vzgnezdil na Dt~na,1u: ~ ~e~ .toku Je skupno z orn~nJe~tml ·Ce~ktmt so~·ocl-

. nostmi treba 1~kah ternelJey . . bodoce~.~ avstrijske~ta shkarstva y OZJl AvstnJl in na stajerskern. '

Kot odlicno neavstrijsko, toda za­radi Dürerjevih zvez ·z Dunajern za­nimivo clelo, je bil razstavljen t. zv.

248

oltar iz über St. Veita, ki je iz Dü­rerjeve delavnice.

Plastika ni bila tako popolno za­stopana, kakor slikarstvo, zato se j e pa odlikovala ço celi vrsti rei odliCnih kosov. Tako delo je takoj najstarejsi razstavljeni kos, leseni sv. Florijan iz samostana St. Florian, iz konca 13. sto­l etja, a li lesena Madona z igrajocim se detetom, iz mestnega muzeja v Salz­burgu, iz okr. 1320-30, ali zenska svetnica iz sv. stefana iz ok. 1340, ali ·dalje Madona lactans iz blizü1e Maria­zella, sedaj v Germ. Nat. Mus. v Nürn­bergu (konec 14. stol.), a li salzburski :soli pripisani kralj David, iz konca 15. stol., iz zbirke Auspitz na Dunaju, .ali prekrasni sv. Bostjan iz prostijske cerkYe v Wiener Neustadtu (konec 15 stol.), ali koncno odlicna Veit Stos­sova sv. Ana samotrelju iz cerkve sv. A ne na Dunaj u.

Natancneje osYetljen je bil po tej razstavi razvoj dunajskega kiparstva, posebno v zvezi z delavnicami pri ·sv. stefanu, precej je bilo tudi tirol­skih in nekaj koroskih del. Vazna je lJila posebno zbirka del iz sole in na­sledstva Niklasa Gerhaerta von Leyen, ki je ustvaril nagrobni spomenik ce­sarja Friderika r:ri sv. stefanu na Du­naju. V te j zvezi in pa posebno, ker je spretna restavracija vrnila tej se­riji kipov prvotno pestro polihroma­·cijo, je predstavljala skupina Mariji­nega oznanenja in 11. svetnikov, iz 'Ok. 1480, z opornikov clvorne kapele na Dnnaju pravo presenecenje.

Zasluga tc razsta ve je Y prvi nsti v tem, da je na e nem mestu zbrala sicer mocno raztreseni material in se nri tem prilagodila znanstvenim pro­blemom, ki jih je avstri.1ska Uinet­nostn a zgodovina ze delj casa zasle­dovala. Ni si postavila za nalogo toliko resitve danih prohlemov, kolikor njih ·ugotovitev in postavitev. na znanosti na je bilo, da se te prilike posluzi in formulira svoje izsledke. Preprican , em, da ho ta razstava oostala mejnik v proucevanju avstrijske gotike.

Kar se vprasanj nase slovenske gotike tice, nam ta razstava ni dala nobenih neposrednih oporisc. ?al, ni resila ni ti vprasan ra nmetniske pro­veni.ence slik iz Kranja.

Fr. Stelè. · Mariborske umetnostne razstavc

le ta 1926. Tr s t e n j a k o v a r a z -s ta v a ; Kazinska dvorana 19. Ill. do 1:1. IV. PribliZno 50 deL od teh 15 oljni h slik, 3 ris be s kredo, 3 radiranke;

ostalo akYareli. Brez kataloga. Urne t -nos t na raz s ta v a; Kazinska dYo­rana ?. XI.-15. Xl. - Viktor Cotie, 9 del (olje, akvarel, lesorez). Anton Kos, 13 del (olje, akYarel, linorez, risba). Jan Mezan, 18 del (olje, akYarel, fresko). Nikolaj Pirnat, 23 del (bron. ma vec, olj e, ris ba, kol. 1= erorisba). I.ojze Zagar, 11 del (olje, akYarel, pa­stel, kol. risba, barv. lesorez). Katalog: Umetnostna razstava, Kazinska dvo­r ana, Maribor od ?. do 15. 5 dinarjev (U. t. z. Azbe, Maribor). T r s ten j a­k o Y a raz s ta Y a ; Kazinska clvo­rana 2?. XI.-6. XII. Priblizno 50 del, ocl teh 20 oljnih, ostalo ak Yareli. Brez k ataloga. Fr. sijanec.

Miha Males je razstavil Y praskem Domu umetnikoY (,Rudolfinum") oc! 4. do 21. febr. 1926 SYojo grafiko. Ce­ski in nemski katalog navajata 90 listo,·, bakropisov, litografij, linorezov, lesorezov in monotopij.

Razstava Slov. umetniskega dru­stva, prirejena y berlinskem salonu ,Sturm", je bila zaklju cena 6. janu­arja 1927. Razstavili so clani: Jakac, <":argo, Tine Kos, Pilon. Fran Kra lj, Tone Kral.r, N11potnik, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Stiplovsek. Anton C. Kos in Zupan.

Udruzen,je Iikovnih umetnikov, ~:ekcija Ljubljana, je otvorilo sYojo Prodajno (bozicno) razstavo 19. de­rembra 1926 v .Takopicevem paviljonn . Obsegala je slike, plastike in grafiko f. AnCika, S. Cudermana, I. Carga, L. Dolinarja, I. Franketa, M. Gaspurija, Tt Jakopic.a. M. Jarne, F. Klemericica, F. Repica, H. Smrekarja, S. Santla, · A. santlove, H. Santlove, A. Trstenjaka. 1. Zajca in dr. Kataloga razsta,ra ni izclala; zakljucek 9. jan. 1927.

Razstava moderne ju!(oslovanske grafike (SHS) je bila prirerena ocl 10. okt: do 20. nov. 1926 Y Zapaclno­f-eskern tunetno- obrtnem muzeju · v Plznju. Praska kolekcija je bila sem prenesena v malo spremenjeni sestavi . (Katalog gl. Bibliografijo.) F. M.

RAZNO. t Josip M. Gorup.

Sredi oktobra 1926 se je v planinah ]: onesreCil mladi slo,·enski slikar Josip Marija Gorup. Rojen na . Reki 2?. sep­tembra 1898 v znani .rodbini sloYe.nskih mecenoY, je obiskoYal ljudsko solo prinltno in potem absolviral ljubljan-

249-

70. Josip M. Gorup, Suâuraâ. (Olje.)

sko realko ter maturiral 31. maja 1915. Da se izogne vojaskemu sluzbo­vanju, je po kratkem kurzu, katerega je absolviral na Dunaju, vstopil v sluzbo k zeleznici. Po preobratu s~ je vpisal na ljubljànsko tehniko, v elektrotehniSki oddelek, a ze l. 1920. se je preselil v Prago in se posvetil slikarskemu studiju. Do 1. 1921. je obi­skoval znano zasebno solo prof. Engel­müllerja, 1921/22 pa je bil redni slu­satelj praske umetniske akademije; absolviral je splosno solo prof. Lou­kote, razstavil svoje prvence v pra­skem ,Rudolfinu", nato pa se je pre­selil v Berlin ter obiskoval solo prof. Wolfsberga in prof. Kocha. L. 1923. se je vrnil v domovino, se naselil v Pod­brezju na Gorenjskem, kjer je veci­noma bival in slikal. Udelezil se je razstave slovenske umetnosti v Ho­cloninu l. 1924. in naslednjega leta okrasil paviljon lovske razstave na ljnbljanskem velesejmu. Kolektivno je razstavil, skupno z B. Jakcem, Y Ja­kopicevem paviljonu junija 1926 ter na razstavi , Ljubljana , . jeseni".

Josip ·M. Gorup, ki j e pricel sYoje slikarsko delovanje s krajinarshom, je zgodaj vzljubil zivali in poslej njim posvecal skoraj vso svojo dela vnost.

Na svoji prvi razstavi v Pragi je po­kazal vecinoma krajinske akvarele in risbe, med katerimi je bilo nekaj Zi­valskih studij. v berlinski soli se je specializiral; v tem mestu mu je zo­oloski vrt nudil mnogo snovi za stu­diranje raznih zivali. Ko se je vrnil v domovino, je v svojem tusculu na Go-. renjskem pridno slikal zivali, hodil za divjimi kozami v planine, pa tudi kra­jine ni zanemarjal. Polagoma je ob-· segel vse zivalstvo in ustvaril tudi. nekaj posebno finih studij iz kraljestva vodnih bitij. Njegova risba je izhajala iz impresijonizma in je bila v posled­njem casu precej okl·etna, clocim se je akvarel odlikoval s posebno teh­nicno popolnostjo. z njim je ustvaril nekaj rafiniranih del, ki dalec prese-. ga jo njegovo znanje v olju. Tocno, predmetno opazovanje, ki je bilo po-­trebno za slikanje zivali, je obddal tucli v krajinah, ki so vsled tega mnogo tr~e in manj interesantne. Nje-­gov nesporni talent se je pricel jedva dobro konsoliclirati , ko se je na JJ O­

hodu za divjacino ponesrecil v Tri­glavskem pogorj u. Svoje zivalsk e ris be je J. M. Gorup objavljal v ,Lovcn", izclelal pa je tucli nekaj barvastih slik za Cesko-slovasko cJdaYnO zalozbo SOl-

250

7 '71. Josip M. Gorup, }elen. (Risba.)

skih knjig. Umetniska zapnscina iz­redno simpaticnega slikarja se po ve­.Cini nahaja v posesti njegove druzine.

F. Mesesnel. ·zapuscina Franca Laba. Nasi po­

·dobarji devetnajstega stoletja pac niso imeli tistega velikega delovnega polja, k akor njihovi predniki iz osemnajsteg~L lmajo pa veliko zaslugo, da so nam s hvalevredno pieteto do svojih pred­nik.ov ohranili spomenike prejsnji lt ·casov. Tako imaj o skoro vsi oltm·ji, prenovljenih v prvih treh cetrtinah prejsnjega stoletja, svoj prvotni zna­taj , predvsem doka j pristno polihro-

macijo. Podobar je z istim ponosom, kot je pris ta vil svojemu imenu opazko Sculptor, Kunstbildhauer, podobar, do­dai se deaurator, Vergolderer, pozlatar. ln ce je ze napravil nov oltar, je po moznosti uporabil staro plastiko in okr·ase. sele koncem stoletja so pl:iceli odstranjevati pozlatitev; novi ok us je hotel imeti tucli stare oltarje v JHl ­

ravnih bar vah (n. pr. Facijev oltar v Dvoru, ki ga je prenovil Ternovc). Klj ub te j ljubezni do starih umetnin, pa je v teh ljudeh vendar bahasko Zi­vela zavest, da je njihov klasicizem nekaj novega in modernega. V zivlj e-

nje take podobarske delavnice posveti zanuscina Franca Laha, rojenega 1816 na Vrhniki, umrlega koncem stoletja Y Mengsu, kjer je imel svojo delav­nico. DediCi so ohranili nekaj studij in zbirko bakrorezov, ki jih je pn­dobil od njih g. j. Veider, kaplan na Vrhniki. Zbirka bakrorezov, veCinoma izdaje P. Bohmannovih dedicev v Pra­gi, mu je sluzila s svojimi svetniskimi hKi kot predloga za k1pe, katere Je bil. izdelal. Vecje stcvilo nj egovih z na­nih kipov je narejenih natancno po teh bakrorezin. Tako tudi postane lahko razumljivo, zakaj utegnejo zn­vesti posamezne figure v napacno da­tiranje, saj so nekatere se povsem rokokojske in barocne, druge samo­stojnejse, a zato tudi bolj grobe, pa klasiCno umerjene. Nekaterim podo­bicarn je dodal se vec imen svetnikov, katere bi lau"'o izrezal ~ o tej predlogi. V osnutkih za dekorativni okr·as, se se -ddi rokokojske tradicije, napredne j si pa je v nacrtih za nove oltarje (4) in za bozja groba (2). D va izmed oltarjev predstavljata nekak klasisticen sr:omin na rokoko, ostala dva (Sv. Lenart na Vrhniki) , 1856, pa ze r.opoln tip mir­nega, monumentalnega k lc1 s i st i è'~ nega oltarja. Bozja groba se drzita sicer se barocnega ti pa, venda r i ma mo pred seboj mesto obicajnih kulis 18. sto­letja, pravo, tektonsko jasno arhitek­turo in poglobitev. Osnutki za ki1~e so deloma prerisani po omenjènih bakrorezih, cleloma r:o drugih pred­loga h. Nekaj je tucli zgolj risarskih 1 oskusov. Vec bakrorezov j e pobarvaL Jz ma le risbe vrhniske zupne cerkve j e razvicl na prejsnja zvonikova oblika, streha iz zac. 18. stol. Dn1 osnutka pi sem pricata o tezki bm·bi za kruh:

1. V cV G F. Ker j e ze ch·e leti minilo kar so cielo no viga Taberna­kelna ocllozili, in ker imam zdej spet n ekaj novi h al)l·isou, mi to rej ne bodo zamerli ce .Till opomnim njih obljube.

251

jes z_elim de bi se prou k ej lepiga na­pravllo v lepo farno cerku bogu v éast in sv. Tilnu pa tucli ker dobro vem de me bo moje cie lo se naprej priporocvalo, in de se potem nacljam se vec dela na spodnje kraje to torej nej izgovarja predrznost mojo de zeli m po vsih kra jih kar je moc v znanje pridti, to pa je na milost g. g. Du,1ounou nar vcc lezece. Zavupajoé v NJih milost Jih prou lipu pozdravim od Njih dobrote priéakujoc Njih . . . moje posebne zelje so, potem se dalj e na spodne kraje v znanje pridti, kar se got0\"0 nadj am ce mi bi le kej kmali njih dobrota to cielo blagovolila.

2. V cG F. Zvedil sim de mislijo dva nova nova Altarja napravit in cl e i z enim podobarjem nis o mogli zglihat zato sem se name­nil Njim pisat iz to prosnjo de ce re~ potrebujejo novih Altarjou èe bi tako dobri hotli bit de bi meni dali vedit. mislim da bi se ze zanje zastopila, Abrisou imam mnoge baze po noYib oblikah izdelane ktere sam nareclim, zato nej pa ne skerbijo ce ranno niso ii~ mojega _dela vidli zagotoYim Ii_h c!t> Jllll bo moJ e cielo dopacllo koker Je Sl'

pousod koder si m delai, in rauno to so moje zelje in namen de bi tucl na clolenskim mogel moj e cielo pokazat. ce Jim je torej usee pridem do Nj ih iz mojimi Abrisi in spricvanjskimi listi, v kratkim od Nji h odgo,·ora pri­cakujoc Jih pozdravim iz priporoct'­njam ne pozabiti Njih Sluzbenika Franc Lach. Menges 5. oktober.

Ostali zapiski se nanasajo na Yre­menska in astronomska opazo,·an ja, astrologijo in VTaze.

Eden izmed bakrorezov predstaY­lja sv. Anclreja, e nako Kakor slika ,. Sp. Dolicu, ki jo datirajo v sredo 17. stol. (Stelè, Oris str. 47 in sl. 23), kar bi utegnilo koga zanimati.

M. Mat·olt.

KREDITNI ZAVOD ZA

TRGOVINQ IN INDUSTRIJO

LJUBLJANA Presernova ulica st. 50

(v lastnem poslopju)

Obrestovanje vlog 1 Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, cle­viz in valut 1 Borzna narocila 1 Predujmi in krediti vsake vrste 1 Eskompt in in­kaso menic in kuponov 1 Nakazila V:

. tu- in inozemstvo 1 Safe-deposits itd. itcl.

Brzoja v'ni naslov: KREDIT, Ljubljana

. '. Te 1 e fon s t. 40, 45''?, 5'48, 805' in 806.

l_ __j

Zdruzene papirnice Vevce., Goricane in Medvode d. d.

Ljubljana, Dunajska cesta 1 b

~~!?'~~

~~ -::~-=--""--:;:'.,

Priporocajo svoje vsakovrstne papirje

Komercijalna in tehnicna central a: Papirnica Vevce, p. D. M. v Polju

. ·1.:.1 iiiiiiiiiiiiii_._iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiieliiiiieiiiiifoiiiiiniiiii:iiiiiiiiiii6iiiii7

iiiiiLiiiiijiiiiiubiiiiiiiiiiiiiiljiiiiiaiiiiin<iiiiia iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil

LJUBLJANSKA KREDITN·A BANKA

LJUBLJANA Ustanov. 1900

Dunajska cesta (v lastni palaci)

Delniska glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.000·-

Se priporoca za vse v bancno stroko spadajoce posle

PODRUZNICE: Brezice, Celje, Crnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovié, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, . Trst

è':ek. racun st. 10.509 / Brzojavni naslov : Banka Ljubljana

1

Mestna hranilnica lj.ubljanska (Gradska stedionica)

v Ljubljani STANJE VLOzENEGA DENARJA preko 200 Jnilijonov dinarjev ali 800 milijonov kron 1 SPREJEMA VLOGE na hranilne knji­zice in tekoci racun proti najugodnejsemu obrestovanju 1 ZLASTI PLAéUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekocem racunu najvisje mogoce obresti 1 JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekocega racuna, je vecje kakor k jerkoli drugod, ker jamci

za nje poleg lastnega hranilnicnega premozenja se

mesto Ljubljana z vsem premoznejem in davcno mocjo. Ravno radi tega nala­gajo pri nje j tudi SODiscA denar mladoletnih, zUPNI URADI cerkveni in OBc iNE obCinski denar 1 Nasi rojaki v Ameriki

•

nalagajo svoje prihranke najvec v nasi hranilnici, ker je

·' · denar popolnoma varen

Tvornica likerjev in konjaka, velezganjarna

Viktor Meden

rum likerje

v Ljubljani izdeluje najboljsi

konjak brinovec tropinov~c slivovko

Telefon interurban stev. 71

Prometni zavod za premog -d. d. v Ljubljani

Prodaja premog iz slovenski,h premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaco uporabo kakor tudi za indu-

strijska podjetja in razpecava na debelo

inozemski premog in koks 'vsake vrste in vsakega izvora ter priporoca posebno prvovrstni ceskoslovaski in, angleski koks za livarne in domaco uporabo, kovaski premog, crni premog in brikete.

Naslov:

Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ~· Miklosiceva cesta 15/1.

.,

Trgovska hankai Ljubljana, Dunajska cesta (v lastni stavbi)

Telefoni: 139, 146, 458 Brzojavi: Trgovska

Kapital in rezerve preko Din 20,000.000"­PODRUZNICE :'· Maribor, Novoniesto,

Rakek, Slovenjgradec, Konjice, Kamnik, Ptuj EKSPOZITURA: · Preval je •

SPREJEMA DENARNE VLOGE na hranilne knjizice · in tekoci racun in jih obrestuje najugodneje. KUPUJE

IN PRODAJ.L\_ vrednostne P_?._Eirje, valute, devize, ceke itd. ESKONTIRA IN VNOVèUJE menice, devize, kupone. IZVRsUJE · izplacila na vsa tu- in inozemska tdisca. DAJE PREDUJME na vrednostne papirje in blago. 1 POSREDUJE pri borznih narocilih vestn,o in kulantno. IZDAJA uverenja· in akreclitive. FINANSIRA inclustri- 1

jalna, trgovska in obrtna pocljetja. ,

305

V ·iupniscu: Cerkvene posode: a) Ciborij, pozla­cena kovina, visok 36 cm. Noga sesterolist z vmesniirni i'eziclü. Na posameznih poljih vzbo,kli ornamenti v jajcastih okvirih, ki pre­hajajo zgoraj v burbonsko lilijo. V okvirih od zarkov obdano i:me Marija, Jezus in letnica 1643. V vsakem dTUgem polju je svezenj sadja. Vrh noge je okrasen z navzdol zavihnjenimi volutami. Rebra med polji so okrasena z apliciranim nizom srebrnih jagod. Nodus ima obliko hruske in je okrascn z angeljskimi glavicami z avbicami, listnato stiliziranimi perutmi in obeski sadja. Rob pokrova in kupe je okrasen s srebrnim pasom rz go~tskega trilista. Na vrhu pokwva je krona j,z istih elementov in kriz s Krizanim.

b) K e 1 i h. Pozlacena kovina, 28 cm visok. Mnogodelna noga, ki v sesteroHstu prehaja v nodus. Noga je pokrita z vzboklo rokoko~ · ornamentiko z motivi grozdja jln zita. Nodus ima obriko tristrane barocne vaze. Venec kupe je okrasen z vzboklo· rokokomnamentiko in z gwzdjem in zitom. Na nogi spodaj je napis B. L. H. F. f'. 1750.

c) K e 1 i h , pozlacena kovina, 24 cm. Peterodelna noga z vzboklo listno omamentiko in angeljskimi glavicamil. Nodus ima obliko htuskaste vaze, okrasene z listi. Venec na kupi ie srebrn, preslegasta ornamentika iz trte z listi in velikimii cvctovi. Napis na nogi ob robu: CA THAR INA THERESIA AB A TTIMIS ABBA TISSA IN MINKENDORFF. ANNO 1700.

d) 3 k 1 i s e ji z a p o d ob i c e. Baker. 1. K 1 i s e , s·s X 15:4 cm. V manjsem spodnjem delu pog:led na

pokrajino s samostanom v Mekinjah. Pogled od juga. Stavba s cerkviio in sedanjim zupniiScem vred taka kot je bila koncem 1. cetrtsto,Jetja XVIII. stoL po temeljiti prezildavi. V zgomjem delu je oltar z volutnim baldahinom na stebrih. Pod baldahinorm je podoba kipa Mar'ijinega srca. Ob vznozju stojita sv. Jozef in sv. Klara s srci v rokah. Nad Marijo plavata dva angelja s srci v rokah in drzita prstan, ki se sklepa z mo<tivom gorecega srca. Na podstavku pod Marijo napis: HBRZ MARTAE BRUDERSCHAFFf. Oh spod. robu slike: DEN 12. HORNUNG 1719 EINGEFÜHRT IN DEM LOBL. .TUNG"FRAUUCHEN OLOSTER MÜNKENDORFF IN OBERCRAIN ORDEN ST. CLARAE. - Na desni p1od robom sli'ke je podpi's: KLAUBER SC. AUG. V. Iz 1. pol. XVIII. stol. 103

3. K l :ils e , 6·5 X 11·6 cm. Stojeca sv. Jozef in sv. Klara z gorecimi srci in lilUami v rokah, drzita prstan, ki ga sklepa zgorai

103 Slika objavljena v knjigi Fr. Rihar, Marija v zarji slave, Celovec 1909, 245. - Bratovska knjizica Marijinega srca je bila tiskana v Celovcu pri J. Klein­mayriu !. 1734.

20

306

gO'rece srce. V prstanu podoba stojece Madone z Detetom s srcem v rokf, obdane od zarkov. Pod prstanom dva angelia, ki drzita srce, okwg drugi ange }ji, zgoraj krona in d va angelja z napisnim trakom: H e i 1 ;il g e M a r i a v on H e r t z e n. Na zgornj'em in sp:odnjem rohu napi's: L i e b e s R i n g d e n e n di e e i n e s a u f r i' c h t i -g e n H e r t z e n s e y n d. P s a 1 m. 72. Iz 1. poL XVIII stoL

3. K 1 ils e, 9·7 X 14·12 cm. SpodaJ v okvir u z vol'utnimi kon­zolami pogled od juga na Mekinjski samostan. Slika boU povrsna ali dobro repmducira v glavnih pote!zah stavbo po prezidavi kakrsna je bila koncem prvega cetrtstoletja XVIII. stoL Zg01raj pred okvirom iz stebrov in ni'Zke ze prve rokokoske motive vsebujoce dekorativne aUke z gaUenberskim grbom podoba Marij'inega srca•. Na piodstavku monogram Maria. Pod sliko podpis: D i e g n ad e n r e· i c h e h i 1 d n u s i n d e n A d e 1 i c h e n S t i f t z u M i 11 k h e n ·d o r f g e w e i h t u 11 d a 11 g e r i r t. Iz 1. pol. XVIII. stol.

V pokopaliskem OLZidju na oglu pri ,Karnerju" se nahaja vzi­dana popolnoma z br:sljanom pokrita. pravokotna napisna plosca iz ~pnenca 95 X 160 cm. Vrhnji del pre:dstavlja v reliefu grb na scitku, s slemom na vrhu in barocnim listovj:em okrog. Grb predstavlja na desno se vspenjaj'ocega leva, 'ki moli j'ezil< iz odprltega gotbca. Na:pis je v prav:oikotnem polju, obdanem od reliefnega okvka. Napis v lati:nski majuskuli se g-las?0 3a: HIE LIGT BEGRABEN DER EDL VE:ST HBRR GE:ORG PECH WELCHER DEN 26 TAG APRI~LIS 1916 IAR IN GOTT SEUGLICH ENTSCHLAFFBN DEME (D)ER ALLMECHTIG GNE(DI)G VND BARMHER,ZIG (S)EIN WOLLE · AMEN.

Samos tan.

Napram Valvasorju in stanju kakor ga kazeta obe opisani sliki i'z 1. pol. XVIII. sto1l. se danasnje stanj~ v bistvenih potezah ni iz­preinenilo. Ra.zume se pa samo posebi, da so ursulinke, ki so poslopje 1. 1902. kupile, noüanjséilno primerno adaptirale za svo}e potrebe. Zunanjscina je ostala preprosta, kakor je bila ob ValvasorJevem casu. Juzni trakt je po 1. 1902. dobH nastresni· stolpic z gotsko stre·sico ker je bHa tu iz nekdanjega zi'mskega re·fektorija z odstra­nitviio stropa med njim in prvim nadstropjem prr:ilrejena samostanska kapela. Trakt, l<i loci 'obe dvorÏ'Sci' je po omenjenih slikah dobil se

· eho nadstropje. Arkade drugega dvorisca so ohranjene, le v prvem nadstropju so Me . zasteklene. Arkadni hodnik ob cerkvi v prvem

103a 4 zadnie vrste so na levem robu poskodovane, prav tako spo.dnji rob.

307

d v.orjlscu je bil za1zidan in izpremenjen v cakalne pros tore. Po ome­njenih slikah je nastal tudi podaljsek zapadne fasade p!roti' severu.

V drugem nadstnopju trakta med obemi dvorisci so se do L 1902. nahajale fresko slike svetnic, ki pa so sedaj pobeHerie. Tudi v jugovzhodnem kotu velikega dvo·ri1sca napram kapeli sv. Kolo­mana je bila v pritlicju man]1sa soba s stenskimi slilkami, ki so sedaj pobeljene.

Port a 1, ki vodi ob zvoniku v samostan, je iz kamna in Olb ­stoja iz rusticiranega lepega spodnjega dela, nad katerim se v visini prvega nadstropja nahaja pravokotna atika z vo.Jutami; na:vzgor je zvezana z okvirom okna nad njo. Ob straneh sta vzildani dve ka­meniti kro:gli. V atiki' je napi1s:104 SACRO-NOBILE PARi'f'HENIVM HOC S. CLARAE IN MÜNKENDORFF CVM PER SIGEFRIDUM AB ARNVLPHO DE SICHERFFENBERG Xl. D(OMI)N(U)M DE GAùLENBERG FVNDATUM CCCLXXXII STETTIS6EJT ANNIS GEORGIVS SIGISMVNDVS S. R. l. COMBS ET D(OMI)NVS DE GALLENBERG CAESARI A CVBICULO CONSILIIS ET IN DVCATU. CARNIOLIAE PRAETOR AC LOCVMTENENS CAPIT A­NE·VS EIQUE GERMANVS JOAN FRIDERICVS HAERED IN MÜN­KENDORFF ADVOCATI ET XIII. GENERATIONE FVNDATORIS SERI NEPOTES (V[E]N[ERA]B[I]LI MATRE CLARA GVLIA­NIZA ILLIVS P. T. ANTISTITA) VETVSTATE T(EM)P(O)RVM­QUE INIVRIA lAM LASS:VM NE LABERETVR TVM AB INCL YTIS STA TIBVS CARNIOLIAE IMPETRA TIS TVM PROPRIIS IMPEN­SIS RÈERECTUM NOVITATE EX FVNDAMENTO FVL.CITVR105

(1682). Nova lesena rezljana vrata so okrasena z reliefom sv. Jozefa.

Kapela: Pravokottiik 19·55 X 6·88 m. Ob vhodu velik kor. 0 1 ta r je maderno· leseno polihr. delo iz Goetzlove delavnice. Slika nDznivenske M. bozje ima pod'pis na desni spada}: M. IGNATIA 1917. Nad vhodom v zakristijo je vzidaria kamenita plosca z lepim ba­rocnim okvirom in napisom v latinski majuskuli.1 06 Na:pris se glasi<: MONASTERIUM S. CLARAE IN MÜNKENDORFF 1 QUOD OLIM 1

1 0 4 Gl. Val'Vasor, Ehre . . . XL 369. 105 R potpravlien iz M. Valvasorjevo citanje tega mesta je napacno. 106 GL. Valvasor, Ehre ... XL 368. Podlogar se v . svoji kroniki mati, ce

domneva. da ie bi! ta naois na nekih zunaniih vratih pr~d sedanjim zuna,niim vhodom, torej izven samostanske klavzure. Valvasor govori tarn poprej o re­fektoriju za potnike in nadaljuje, da je hi! ta na pis ,ob dem Thor"; mislim, da je najnaravnejse tolmacenje, da je to ,Thor" refektorija. Tudi dejs.tvo, da se napis nahaja nad se ohranjenimi lepimi starimi vratmi, govori za to, da ni bi! od drugod sem prinesen.

20"

308

D. SIGEFRIDVS NOBILIS DE GALLENBERG 1 OTTONIS EX GV'DTA DE WEISSENECK FILIVS 1 WILHELM! EX ANNA DE SVMEREK NEPOS 1 SIGISMVNDI EX UXORE CVIVS 1 NOMEN ETSI SERA NEGLEXERIT HISTORIA 1 VIRTVTEM LOQUI­TVR PRONEPOS 1 SIGEFRIDI EX BERTHA DE FÜNKENBERG ABNBPOS 1 SCHIEGY EX UXORE INCOMPERTA ET 1 OTTO­NIS EX CONIVGE ANNA AB EHRNFELS 1 DEMVM ORTHOLPHI DE SCHERFFENBERG QUI CIRCA AN: M : 1 PRIMVS CO NOl­DIT ARCEM GALLENBERG 1 TRINEPOS QUADRINEPOS ET VLTRA 1 ANNO SALVTIS MCCCVII IDVS OCTOBRIS 1 DIE SS .. DIONYSY RVSTICI ET ELEVTHERY M. M: 1 PRIMVS FVNDA­VIT 1 HOC 1 GEORGIVS SIGIS. S. R. 1. COMES ET D. 1 DE GALLENBERG 1 S. C. M. CAMERARIVS DVCATVS CARNIO-· LIAE 1 IVDICIORVM PROVINCIALIVM PRAESES 1 ET SV­PREMI CAPIT ANEA TVS LOCVMTENENS 1 CVM GERMANO SVO IOANNE FRIDERICO 1 HAEREDIT ARY ADVOCATI IN MÜN-· KENDORFF 1 FVNDATORIS PER XIII GENERATIONES SERI NEPOTES 1 VETVSTA TE lAM CADENS PENE A FVNDAMENTIS

·; REPARARUNT ANNO MDCLXXXII . . Drugi sp-omeniki v kapeli:

1. V steni za oltarjem je vzidan stukiran zastor, pred katerim plavata dva putta drzeca krono z ga 11 en bers ki rn gr b o m ..

2. S 1 i ka pl., o., 18·5 X 27·5 cm. Mati bozja do pasu, za njo· kriz, na levi miza z owdir trpljenja Kristusovega in kelih. Glavo· ima pokrito, na prsih prekrizane roke in toei soize. Na hrbtu napis: Salutate Mariam quae multum labo·ravit in vo-· bi s . . Ad. Rom. XVI. V- XVI. - 2. pol. XVII. stol.

3. S 1 i ka, pl., o. Pi-età v skalnati pokrajini, na levi Ma·rija. Magdalena in Janez. Konec XVII. stol.

4. S 1 i ka, pl., o., 83 X 132 cm. Pred kamenito menzo., na ka­teri je odprta knjiga in lilija, stoji v obredni obleki sv. Francisek. Ksaverij in knscuje klececega crnca. Na sarkafagu je nap·is: S. Fr an­c .b s c u s X a v e r i u s S. J. 1 n d. A p o s t o 1 u s , c o n s o 1 a t o r aff 1 i ct or u m. Na liliji j-e letnica 1714. Ob robu slike na de sni in. levi SO po s.tirje OtValni medaljoni Z doprsnimi podobami odlicnih predstavnikov jezuit. reda. Vsak ima zapisano svoje .ime. Napisi so, sledeci: 1. P. Marcellus Mastrmlus, VII. 1637. 2. P. Mathaeus Riectus, V. 1605. 3. Andreas Oviedo Patriarcha, III. 1586. 4. Antonius Cri­tninalis 1520. 5. P. Ioannes Adamus Schal 1666, VIII. 6. Carolus Spinola 1622. 7. P. Rvdolphus Aquaviva 1583. IV. 8. P. Casparus, Rectori collegii Go ... a. 1553.

SI. 157. Mekinie, ursulinski samostan, Pietà (2. pol. XV. stol.) SI. l ES. Mihael Cussa, Oltar sv. Antona v Mekinjah (1696).

.:_;, 0 co

310

S p o rn e n i k i· v o s t a 1 i h s a rn o s t a n s k i h p r os t o r i h :

1. S r :ii k a , p!J., o., 69 X 87 cm. M a r i j a p o rn o. c n i c a k r i -s t j ai n o v. Sipodaj pokraj.i111a z a~rhite'kturami, v ospredju skup·ina be­teznih ljudi. Nad njimi v ohlakih plava doprsna podoba Marije z de­tetom na desni1 roki po Cranachovi sli'kf, ki je bila podlaga tudil za podobo na Brezjah. Na desni spodaj v katu podpis: VALENTIN MBTZINGBR PINX 1751.1 07 Slika je bila porprej• last rodbine Ber­gant v Kamniku.

2. Les e n o 1 ta r ce k ; erna barva. Sve-drasti stebri. Za­cetek XVIII. stoL Iz ka:pucinskega samorstana v Ljiubljani.

3. Le s en olt arce k , katerega dar:iltelj j·e, kakor je raz,. vidno iz pi'sma v omari pod ·oltarckom G. Mischkowitz 21. avgusta 1862 ; 26./3. 1864 ·pa je podariil k te mu oltarcku se sliciCOI od smrti vstalega Izvelicarja, ki je bila pri njem 43 let in ima letnico 1821.

4. L e s e n o 1 t a r c e k , pozlacen :i1n marmoriran. Barocni tip s tremr stebril (prednji svedrast), 4 kipi in Bogom ocetom v atilkL V glavni dolbini slika, pL, o. Oznanjenje Matere bo~je sorodno• vele­sovski. 2. pol. XVIII., e·vent. zac. XIX. stoL

5. Les en o 1 ta r ce k. V gla v ni dolbini slika pol., o. Mati bozja. Okrog reli'kvije, na O'glih odtiski ovalnih meda}U z napisi'; podiolbe: Jagnje bozj·e, Ma·ti bozja z detetom, Jezus na krizu, sv. Ste­fan. V a tiki relikv.ilje, v sredi o·valen medaljon z napisom Fi 1 i pus B e n i t i u s. Zac. XVIII. stol.

6. 91 i k a, pl., o. Dolbina s skoljcnim moti'vom na vrhu. Notri na dveh stopnjicah stojeca erna Mati bozja z detetom, ki z desno kaze na Marijo, v levi pa drzi okwgel predmet. MarJ~a ima v levi zezho1, na gla vi pa krono. XVIII. stol.

7. P i e t à. Lesen kip. Maderna polihromaci•ja, posneta po stari. Marija sedi na stol'u brez naslonfala. V narocjru ji lezi mrtvo sinqvo truplo-; z desnico ga opira pri gla vJ~ des na rolka Jezusova visi na­vzdol; leva mu lezi cez trebuh; stopali nog sta na zadnjem ûlbronku

. plasca. Gube Marijine obleke se nabirajo ob desni stt·ani in ob robu podstavka v dekomtivne skupine. Na glavi ima Mari ja posebnc)l po­krivalo; :ilz ocr ji kapajü soize. Kovinski venec zarkov IOrkoli gla ve je brzkone iz XVII. stol•. - Iz XV. stol. (SI. 157).

Menza:, na kateri stoH, ima v srednjem polju s 1 i k o , pl., o., predstavljajiQICO notranjscino tempija s shinjo zaveze, nad njo• bo·zje

107 St. 5 je nekoliko nejasna.

311

oko v zarki:h in oblakih; pred oHarjem klecita Joahim in Ana in moHta. Razmeroma dobra in znacillna sli'ka sr. XVIII. stol. Ver­jetno domace delo.

* * *

Zdusa.

Grad.

Litera tura: V a 1 v as or , Eh re ... Xl. 518.

Stare slike: V a 1 v as or, Eh re ... XI. 519 in istega Topographia duc. Carn. mod. list 229. - !Dom in svet, 1924, pril. 1., po risbi tpesnika Antona Medveda.

Zgodovina: Omenj~a se .prvic .ta grad 1. 1608. kot lastnina Aha­cija von IssenhaJUSen, ki ga je püvecal' i1n prenovil. To s1anje nam rmdi slika pri Valvasorju, ki nam kaze porslopje kvadratnega tlorisa s p iramidas.to streho. Priot1icfe ima manj1sa plra,vokotna okna, prvo na1ds-trop~e pa veJ,ika poravollwtna oikna in je ze ·Po zunanJiscini ozna­cenü kot od:lionejsi•, sta:novanjski del stavbe, nad 1emi j-e se vrsta manjs!h ok en, ki osvetljujejo P'Odstresj·e. Nad desnim o.gl'om sta v be je na s:trehi cez ogeoJ ·posl1:avljeij1 pomol, J,evi ogei stavbe pa je posnet in ima tronaidstro1pen 'pomol, slonec na kameni,tih konzolah. Kapela je bHa prizidana gradiU 1. 1736. Sta vba se pote rn do danes hi:stveno ni i:opremenila. Pomo1!ov ni veè, fasada je no'va. Vidnih ostankov prvotne stavbe iz easa P'red zaè. 17. stoL ni· mo·gooce konstatirati.

· Opis: Grad ima kvadraten tloris; po s-redi v prHlièjiu ga de li ve,lika veza v dva dela; na koncu veze je stopnj§ce. Fasada j•e pre­pws.ta; star jle se kamenjJt .portal.

Ka1p·ela je priozitdana gradu na severni sti-ani. V tlorisu pravo­kotnik s .posnetimi ·Oig!i, s-40 rn X 5 rn velik. Troje ohoglastih oken, streha je iz cemen·tne o.peke. Kameniti poPtal ima letnico 1736 in kronogram Delpara Vlrgo eLeCta aVXILiatriX Maria (1736). Nobrang;sèina je preikrita z osme·ro!ils.tno kupolo, s stiniJiistni!m pla­sticnim ükvirom na teme~m in 1povdarjenimi robovi. Stene so zelen­ka:sto barvane, Slta·ticni deH beli, svodne kape piave. V oknih deloma ohranjeno01 staro iz veJiiJüh oikr-o'gloih, s svincem zvezanih stekel Oib­stoj·ece zastek·lenje. Ttlak j~e iz zelenkastega kamna.

Veliki oltar je les ena arhi.tetktura stebrov in P'ilastrov ; na vrhu volutast ba.Jtdahin, na njem bozje oko, pod njim od zark'ov obdan golob - sv. Duh; atTigelj•ske glavice, na volutah dva angeljôka, ka­teri~ eden moli, drugi pa kaze na nebo in na Marijino sliko; spodai

312

ob stebJ.iih na lepilh volutastih konzolah Joahim in Ana in dva klececa moleca angelja. ArhHektura zelenorumenkasto barvana in marmo­rirana, ornamentiika in obleke klipov zlate. Dobro po:dobarsko delo, sorodno oltarju imena Jezusovega na Lokah v Tuhinjski dolini. Skubpturne forme preracunjene na opticno impresij'O. Sredi oltarja je v bogate:m krasnem 01kviru slilka pl., o. ,Marija Pomagaj"' po Cranachovem originalu.

K ri z e v p o t pl., o., erni lese ni okviri. Iz 2. pol. 18. stoletja, barvno dekorativno primeren; samousko delo.

Ob SJtOJPnji'Cah na oratori1j v iiSi s 1 i ka pl., o. sv. Domini·k, s tojec pred rudece pregrnjeno mi·zo; v levi drzi model cer:kve, v desni IHUo in 1palico s kri'zem na vrhu, ob njem pes z goreôo bakljo. Po koloritu karaklte,rist<icno, a pmprosto delo 17. stoletja, okvir iz 1. po­lovice 18. stoletja. Barva se Iusci, spodnji del püskoidovan.

··: -.·: "4':

Nevlje.

Cerkev.

Literatura: Leop o ld Podlogar, Ne vlje, mati f a r a Gozd, Mekinje, R a doml je , Stranje, Tunice, Vranja pee in R ova, v r okopisu. - V a 1 v a s o r , E h r e . . . VIII., 778 P f a rr N e u Il.

Arhiv fa re Nevlie v zupniscu. - Spomenica z upnije Nevlje, 1895. Pisati je zacel i)(roniko zupnik Franc Gornik, od 1898 pa je nadaljeval zupnik LeopoJ.d Rihar. - Va zen· rokopis iz l. pol. 18. stoletja z nastovom For rn u 1 a e etlicher Schrifften so bisswailen aufzusezen fürkhomben auch andere Unterrich­tungcn s·o dass Rechnen betreffen ainen so in Rehtführungen begr iffen auch sonst anderen hôhst vonethen. Str. 3. Slove-nska Prizhna P ersega, pouk, s tr. 4. pri­sega sp1osno, pouk o drzanju roke, .juramentum calumniae pro Crainsku, For­mula juramenti purgativi, quod non sit aliquis obnoxius impedimenta criminis, str. 64. Juramentum testificationis de morte cuiusdam conjugis in ordine ad ineundas secundas nuptias, Formula juramenti de statu libera. - V rb ar i u rn M at r i c i s E c c 1 e s i a e Sa n c ti G e o r g i j M a r t y r i s i n N eu Il fi-de­liter tran.scriptum Anno 1730 (spisal vikar Alex.ius Wetstein).

Zgodovina: Kraj Nevl~e na·stopa v zgodovini prvic l. 1287.1 08

in ;pozneje veekrat, n. pr. v ]1istini z dne 15. jun. 1301 (Newel).109 Tudi cerkev v Nevljah je nedvoanno zelo starega porelkla, na kar kaze njen pa'trorn ·sv. Jurij, in pa pripo'Vedlka o njenem poSitanku.110 Vendar nam niti sed.a-nja stavba niti vrri ne dovo<ljujejo kakega do.Jocnega

1 0 8 Repert II. d. Staatsarchivs reg. a. 1287. 1 09 Fr. Schumi URB. II. s tr. 254, st. 45. 110 Gl. Voditelj v bo.g. vedah IV. 1., s tr. 60 si. (Gruden). - Mitteilungen

des hist. Vereines f. Krain 1855, 71.

H13

sk·lepa na cas in povod njenega postanka in njen prvo1tni znaca]. Se'le zacetkom novega veka jo navaja seznam cerkvenih drago­cenosti iz 1. 1526.111 Sele Valvasor112 nam poroca o njej, da je imela tri oltarj.e, sv. Jurija, sv. Stefana in sv. Kriza. Natancnejsi popis ta­kratnega stanja pa nam je ohranjen v roko.pisnem opisu neveljskega in tuhinjskega vikarijata iz 1. 1703. v farnem arhivu v Kamniku. Zapi­sek 'Pra vi, da je ta cerikev zelo stara, ker se v starih spisih imenuje .,Ecclesia S. Georg-ji ad 1acum". Ima tri, oltarje: sv. Jurija, sv. Stefan a {na epistolski strani) in sv. Kriza (na evangeljski strani). Zraven (,infra") te1gaJ oltarja je pr·iznica, ob onem pa spo•vednica. V prezbite­riju na evangeljskisirani j•e shramba za sv. oUa, zraven nie krstni ka­men s kipom sv. Janeza. Krst. in vhod v zakristijo, ki i'e bila torejJ na se verni .strani. Z vonilk: stoji posebej (,remota ab ecclesia ") ob po­kopaliSkem oziidju. ZvonO'vi so trije; v o.zidju je zase stojeca kost­nica (ossaPium). Mi,slim, da smo UJpravicerni sklepati, da je bila t.akratna cerkev v bis1tvu se g01tska, saj ie bHa ladiia sele l'. 1868. 'O'bolk:ana, polp•rei pa je imela nedvo:mno tradicionalni ravni stmp. Od stare ceflkve se je ohranil do danes edino zvonik in pa stranska zido•va. ladije, k·i pa skri,vata svoje ta1jnost'i pod novej•sim ome:tom in belezem. Pre·zbiterii' so podrli 1. 1727. in ga v tem in na·sled'ni'em 1etu nadomes.tili z ve6jim barocnim in postavili novo zakrisbijo. Ni povoda dvomiti 0 tem, da j·e bil odstranjeni prezbiterij se srednje­veslk:i. L. 1733. so na sevemi· strani ladije dozidali kapelo, na,pravili nov stransb portal in krLpto pod cerkvijo. L. 1735. je bil postavljen bozji grob in popravljen zvonik L. 1737. veliki oltar s tabernakljem. L. 17 44. je bila predelana streha na cerkvi in posta vljena priznica. To s.tanje se nam je z nebistvenimi iZipremembami ohranilo do danes. L. 1868. je bHa clbokana ladija in napravljena nova streha. L. 1889. nova ipriznica (podobar Matiija Ozbic iz Kamnika) in ve.Jiki oltar iz cementne mase. L. 1890. nove orglje (bratje Zupan, Kamna Gorica). L. 1894. sta bila nova dva stranska oltarja (AlojiZij Vodnik i•z Ljub­ljane) •in lestenec, 1. 1896. dva mala lestenca. Potres 1. 1895. je cer­kev le malo po'Sikodoval, o priliki poprav je bilo zazidano po1lkrozno okno na severni steni prezhi<terija. L. 1900. nove klopi in spovednica. L. 1903. so bila pwrav·l'jena glavna vrata in na portalu latinski' napis nad.omescen s slovenSJk·im. L. 1904. nov oiJtar v kapeH v cerkvi (4ndrej Ro,vsek), l. 1906. je Alojzij Krizan, ucitelj risanja iz Trsta asnazil in ,osve:Zil" Jelovskovo slikarijo za velikim oltarj•em in na­slikal zra ven dve novi sliki. L. 1910. je bila prezidana in nanovo

111 lzv. M. dr. 1895, 145. 112 Ehre ... VIII. 778.

314

oprernljena po· nacrtih karnni-Skega podobarja Pr. Toncica kostna kape1a na pdkopalis6u. Sitara je irne>la zelo visoko, s.trmo piramidino streho in obokano kostno jamo. L. 1917. je vo.jna uprarva vze1a tri zvonove od stirih. Ve'l'iiki, 1563 kg, je imel reliefe sv. Stefana in sv. Juri·jla te·r napis: BLAS MERVIC ZVPNIK 1877. CES. KRALJ. DVORNA LIVARNA ZA ZVONOVE IN MET ALE' IGNACIJA HIL­ZBRJA IN SINOV V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. -Sr e d n j• i, 616 k'g,Roznivenslka Mati boz:ja, Jezus na krizu in sv. Jur'ijr, je irnel napis: IN LAIBACH COSS MICH lOS. REISS: IN NAM: DER ERB: VIN: SAMASSA ANNO 1819.- Man jS ·i, 392 krg-, sv. Anton P·illSCa.vnik, Zalrostna Mati bozja, je Jme1 narpis: BLAS MERVIC ZVPNIK 1877 ION. ET PETRVS HILZER C. R. G. AUL CAMP. CONSTRUCTORE:S V. NEOSTADII 1877. Cetrtir se ie ohranil'.

V zuplnijo fe lbH :po·vzdi,grnj1en ne~velj'ski vikariat 1. 1783.

Qp,is: zunan~scina: Sltene irnajo zelenikast ton. Streha na cerkvi · je .iz opeke. Zvonik brrez p·odzidka s•tO'jli -oib za!padni steni in zakrilva nje j'tllzno .po.Jovico. Vanj vodi .po11krorzno zavr•sen O'zeik kamenit por­tal. Stopnji'ce osve.Hjujeju. tri odp<ftine v juzni steni; ·spod!nja j·e sHasta s sulicastim vrhoiJll, dmga pravoikotna s posnetimi :mbovi·, vrhnja polkroZ.no zavrsena. Vse tri kazejo na postanek v gntlski dobi:. Zvo­nove line so rpo1z.nej$ega datuma. Streha iz p:1ocevine ohstoja iz zvonca, lin in hru.Ske. Cori so tr.ije bronasti zvonovi: V e 1 i k i : Re.Jie·fi: Za1ostna Mati bozja, Krristus na krizu in sv. Jurij. Napis: S1ava Bogu, b1agos1ov iz nebes in rnrir 1jludern, po­koj rnrtvirn!- Strojne tovarne in 1ivarne, Ljub-1 jan a. St. 201. 1921. - Sr e d n ji : Reiiefi: Mariia Pomagaj, Srce Jezu:sovo in sv. Anton. Narpi1S: P r es v e ·t o s r ce · J e z us o v o· , u s rn i 1 i s e n a s ! 0 M a r .i j' a M i 1 o s t n a , k a z i P' r a v o :p o t n a rn d o n e b a ! - M a 1 i• : Reliefi: Sv. Lovrenc, Brezmadezna in Kristus na kri•zu. Napis: ECCE + (= crux) DO MINI FVGITE PARTES ADVERSAE, GASPARI (sic) FRANCHI ME FVDIT LA­BACI ANNO 1710

Siko'zi jru:Z.no steno lardije in v zakri'stij'o vodi· po en pripros.t ba­rocnî portal. Nad stranskim visi star krucifiks. G1avni portal ob ·zvoniiku je karnenilt; na vrhu Silast, l"'Qib je profiJiran S SIVii\k:orn pol- . krozne·ga prere·za rned dvema zrJeboma. P;od lokom j•e ravna pre­klada, z napisom: ,Tu j·e hi,sa bozja in vrata nebesika"; ki' pa je bii nekdaj la•tins·ki. Stawst tega portala ni prav jasna, a se nagibam k

. mi:sli, da je gortski. V rata so -iz 1. pol. 19. stoletja.

Notranjscina: V tlorisu v smeri prot.i vzhodu prravoko1tna !ladija in kvadraticen prezbiterij s prosnetirni O'gli. Na severu je Iadji pri-

315

zidana Marijina kavela, ob preZJbiteriju pa na juzni zakristi'ja. Ve­Jikost: ladja 13'05m X 7'54m; prezbiterij 7'65m X 6'40m.

Ladja je O'boikana z banjo,· oprto na no1ranje moone pilastre, ki j'ih veze 1ocni pas; od vsake strani sta vrezani vanjo dve sosvodnici. Kap·e1a ima banjast svod. Stene in svod so umazano silnje, pi'lastri, pas in s1avolok mmenlkaJSti. S1avolok :po11kmzen z izredno mocno profi'liranim kapite1om. Svet1oho dovajajo stiri ·po1krozna okna. Prezbiterij je preikrJt s S1iriHSitno ptitvo.' kupo1o s 'P'lastfcnim stiri­listnirrn okvirom na temenu, ;J'Obo;vi so p1asticni'. Tlak v •1adiji je iz be1kastih samo•tnih p1'0'sc, v prez:biterJj'll iz crnih in be'lih.

Oprema: V e 1 ï'k Ï' o l'ta r : Menza in taberna'kelj iz kamen posnemajoce mase, !pra v tako ob a mo1eca ange1ja. Zadaj napis : Anton Zorman, zupnik 25. 8.1889. Matija Ozbic, P o d oh ar. MeSito nasta vka je zadnja ste na posliikana v fresko tehniki. Slikana arhitektura stebrov in pilastrov ·z vazami s cvet-1icami'. V tem okviru se vidi pokrajina s sv. Jurj,jem, ki mor'i zmaja. Ob stebrih sta sv. Peter in PaNel. Nad oltarjem na oboku sv. Fran­cisek Ksav. kot potnik in drugi potnik s k1ohukom in s'k1edo p.red sebofln napisorn v roki: S. A1exius f. t. Pod sv. JurJem na levi je nov napis: f'. IvLOUSCHEG PT. 1737. M. K.(·o,zelj) OBNOVIL 1889. A. JEBACIN OBNOVIL1924. Na stranskih stenah je v 1unetah na­sli'ka1 Al. Krizan sv. Cirila in Metoda in sv. Banbaro in sv. Terezijo. Krasne roko<ko ·kanontab1e z vz'bok1o ornamentilko .- Se v e rn i s trans ki o 1 ta r : Kamenit. Kipi sv. Anton in sv. Katarina in sv. · Lucija. Na menz1 no·va slika Brezmadezne. Na menzi podpis A 1 o j z i j V od ni k 1894. J u zn io s trans ki o·lt ar : Kamen, kipi sv. Stefan, sv. Lovrenc in sv. Jozef. Na menzi novo Srce Jezu­sovo. - 0 1 ta r v ka p e 1 i : Lesen, renesanski moti'Vi, kipi: Ma­rija Pomocni·ca kristjanov, sv. A1ojzi,j in sv. Neia. Tabemakelj in dva mo11eca angelja. Podpi·s: A n t o· n R o v s e k 1904 L j u b 1 j a n a.

K o r sloni na dveh stebrJh, orrnara in ograja nova. - K r i z e v P o t po Führichu, slaho• de1o 3. cetrt. 19. sto1etja. Na s po v e d nic i je 1esen relief Dobrega pasürja. - P ri zn i ca je IPTiprosto a licno ctef v rokokoolblikah (1889). Na ba1UIStraidi ima sliike sltirih evange­listo·v nekega 1ayers'kega epigona. - K r s t n i k a rn e n oima pod­stavek ba·rocnih obHk, na omari je 1etnica 1882, na vrhu modemo pobarvan bai-ocen lki.p Krs·ta Kristusovega. - V 1oku rpred kape1o · vi1si sliika pl., o. s.v. Dmzina ·s .podlpoi'som Mati j1 a K oze 1 j 1901'. - V e 1 i k o· bander o 'ima slike sv. Jurija ~n Brezmadezno s podipi1som M. K (ozelj) 1882. - M i s i1 j 01 n s k i' k r i z na severni steni je napravH Jernej Tmovec iz Po1h. Gradca 1. 1900.

316

S h ra rn ba z a s v. o 1 j a v severni steni p.rezlbi~er.Ua ima gotski kamenit 01kvir grolbih OJbli'k in napi•s SS. Liquores 1728.

Zakristiia: Na juzni strani prezbiteTija vodi'jo- skozi kamenit portal barocna vrata v zakr.stijo. Lepa baroena orna ra z belim kovanjem ima v srednji omarici le•tnico 1732.

Tu se nahajajo sledeci omembe vredni p<redmeti : 1. R a s p o v kr i ze c. Noga okrogla, v krogu sestlista, okrasena z graviranimi omamenti: veja z zvitimi lis ti, pozncigotska lis1tna vejljca, gomolj, iz katerega ras te listna trta, listna trta in blagosla vljajo•ca boija roka s kriZnim nimbom, nad njim Sitiliziran list. - Okrogel nod us; na whu posrebren krri:z s stirimi plavimi kamni in Kris tusovim tr·UJplom, na zadnji strani graviran. V krirzu so relirkvije sv. Cireneja, sv. Maiksima M., sv. Fruktuoza M., sv. Ciriaka M., sv. Generoza M. 1n voscen Jezusov monogram. Tv ar ina: pozlacen in posrebren baker. Na notranji strani zadmje strani'ce kriza napis: S: LEONARD: OF. M: L. R(asp) 'PL. ST. A 0 1732. V nogi je na•pis SAKALL, Ras:pov monogram, stiliziran v ohliki Marj.jinega in 1. 1732. - 2. R e 1 i k vi a­ri j . Pv'zlacen in posrebren. Stiridelna noga, nodus v obliki vaze, reli-

. · kviarij obrdan od zarkov in rokokoornamentike. Sr. XVIII. stoletja. Relikvije sv. Lazarja, sv. Marte, sv. Stefana in sv. mucenika Ma.:. ksima. - 3. K e 1 i h. Pozlacen. Süridelna noga, rokokomnamentika z rozicami. Nodus v obliki vaze, venec z vzboklo ornamenUko. Proti sr. 18. stol. - 4. P 1 uv i a 1. Bela svila s rkano belo listno ornamentiko. Narpis: S. GBORGII IN NEÜLL REPAR. 1747. -.5. Velika zbirka rezljane d a r i 1 n e z i v in e. - 6. 12 kovinskih s v e c ni k o v sr. 18. st·oil. z lepo vzboklo omamentirko. - 8. Po·­srebrena ka di 1 nic a z vzboklo rokorkojtu se rpriblizaj.oco orna­mentiko iz 1. pol. 18. stoletja. - 8. Ploce·vinasta kadilnica s turri­bulom z vzboklo rorkokoornamentiko.

Kapela na porkopaliscu je prezidana iz stare kostnice. Ko>vana vrata. Slikana .okna. Na oltarju relief Krizanega in sv. Janez in Ma­rija. Na fasadi Bog oce in sv. Duh. Vse delo Fr. Tonisca .jz Kamnika.

V zupniscu: 1. Tri cinaste 'P o s o d e z a o 1 j e z napisi: LEOP: MAXIMIL: RASP PLEB: STAINEN. PRO VIC. NEUL 1728. - 2. P.o soda z a host i je z graviranim Jagnjetom bo•zjim in letnico 1736. -,-- 3. K e 1 i h , pozlacen baker. Dvanajstdelna n0rga iz polkroznih lokov in vzboklo ornamentiko z motivi sadja, Ime Jezus, ime Marija in letnica 1652 na vzboklih ·scitkih. Hruskast nodus z reliefi sadnih obeskov in angeljske gla ve. Kupo obdaja predrt venec s ·sadnimi obeski. Ime Jezus in Marija in 1. 1652. - 4. Pod streho. B a n d e r s k a s -1 i k a pl., o. iz layereskne sole. Brezmadezna in

317

sv. Jurij na konju. - 5. Stara n e b o s s 1 i k o pl., o. dva vecja in vec malih angeljev casti monstranco. Iz layeresknega kroga nekako· iz sr. 19. stoietja.

Vranja pee.

Cerkev.

Litera tura: L e o p o l d P o d 1 o g a r : Z g o d o v i n a v r a n j e p e s k c z u p ni je. Roko;pi\S v zupnisou. - Krajse pod naslovorn Vran j a p e c v iste;{a rokopisu Ne v 1 i e, mati fara Gozd itd.

Arhlv zupniie V. P. v zupniscu.

Zgodovina: Grad Rabe:nSiperg, ki je bil ze o Valvas'O,rj·evem ca·su popolnoma razrusen in 0 njem danes ni nobenega sledu vec,. je omenjen prvic v lis~ini 25. jul. 1189 (Schumi URB 1. 134) in 31. ok­tabra 1197 (Schumi URB L 144), vendar Kos, Gradivo ... IV. oba ta slucaja nana sa na Ra vni breg pri Celju. GO'tovo pa se nanasajo­na naso Vranj.o pee omeni:tve iz 13. sto1e1:ja, po,sebno ona z dne 11. . 12. 1238, ko se us tana v1ja velesovski samos tan. Sredi 14. stoletja pa ime 1astnikov tega gradu i'zgine iz li'stin in je njegovo· nas1edstvo preslo, kalkor trdi Valvasor XI. 316, na grad Krumperk.

Ce r k ev sv. Ur ha se omenja ,prvic 1. 1463, 5. aprila Oistina v Kamniskem farnem arhi,vu), ko podeljuje kardina1 Jakob k a p e 1 i sv. l:Jrha v kamniSiki fari odpustke. L. 1488., 13. nov. pa podeljuje Paskazij, skof pricenski odlpust;ke ce r k vi sv. Urha na Vranj'i peci (Robenstain). Mogoee, da smemo sk1epati iz razlike oznacbe kape1a_ - cerkev, da je bila prvotna majhna sta'Vba med tem p·ovecana ali sp1oh nova sezi:dana. Da gotska cerkev, ki se je ohranila do p·re-­ûdave koncem 18. sto1e.tja, ni bila starejsa od 2. pol. 15. stoletja, o tem prica ohranjeni sk1epn~k. - Omenja se tudi v zapisniku cer­kvenih dragocenosti 1. 1526. (Izv. 1895, str. 145). Valvasm, Ehre . . _ VIII. 779 omenja tu:di oltarja (sv. Urha, sv. Jozefa in s'v. Anto1na Padovanskega), ,s o n e u 1 i ch e r s t a u f g e r i c h t et w or -den". Ali je bila takrat tudi cerkev prezidana ali ne, ne vemo, vendat govori posebno ohranjeni zvonik za vecj'O prezidavo v 17. sto1etju. Citirani stavek se pa nanasa na oltarje in ne na cerkev, kakor je pomotno to1maôil Podlogar. V popisu neve]jskega vi!kariata. 1. 1703 (farni arhiv v Kamniku) izvemo, da je ime1a stolp in za­kristijo in tri o1tarje kakor pri Va1vasorju; oltar sv. Jozefa je bil na evange-ljski strani. Srednjeveska sta v ba se je ohranila do L 1798. ~

318

ko ·so jo tako prezid~li, da je ni vec mogoce s·voznati. Predstavljala je obicajen tip z orbokanimi, tristransku zakljucenim prezbiterjem in pravokotno ladijo z ra vnim lesenim stwpom. T;o1 leto so ladijo obokali, prezbMeriij pa p:odrli in sezidali sedanjega nekoliko vecjega. Teikom 19. :stoletja Je posebno• noüanjscina do.Z.i.vela celo vrsto sprememb. 1846 je bil ip'Ostav1jen norv veliki oltar, 1878 krstni kamen in priznica (Mat. Ozbic). L. 1900. ohhajilna mi'za, 1905 org]je (Ignac Zupan iz Kamne Gorice mesto •prej•snjih Rumpljevih), 1. 1908. novi okvir·i za birzev pot, katerega sHke je restavriral M. Kozelj. L. 1908. o1tar nase LjJUbe go1spe (Fr. Toncic iiZ Kamnika), norve k1orpi in t1ak L. 1910. mis.ijonski· kriz i•z Grodna. L. 1917. nova streha na cekvi.

Do 1. 1873. je bil na !i'S'tni strani v prezbiteriju, kj·er visi sedaj slika Za1ostne Matere bozje, starodaven ki p Pietà (dv·ormim, da je bH relief, kakor pi1se Podlo•gar), brtkone gotski, ki je pa to leto izginH.

Fara od 1. 1788.

Opis: Zunan]Scina!: V 1tlorisu si sledijo zvo111ik, pravokotna JadirJa in pre·zbiterij ter na njegovi juzni strani zakristija.

Z v on ,i k. Pritlicje jle tvoriJ,or nekdai 1ristransko od'p·rto locno lopo. Podzirdek zavrsuje kamenit venec s posnetim vrhnjrim robom. Navzgor opasui'eta sto1p dva kamenita venca pravorkotnega prereza. Ta arhitektura ni starejsa kakor iz 17. stoletja. Streha je moderne silaste oblike, krita s p1ocevino. Zvonovi so trije bronasti: V e-1 i ik i , relief sv. Urha, na pis: Z i v e v ab i m. S t r o j- ne t o­v a r 11 e in 1 i v a r 11 e v L j u b 1 jan i st 47, 1920. S r e d n j i ima relief sv. Antona Padovanskega, rn ali sv. Jozefa. Oba sta brez narpisov i~n vlita istotam l. 1920. s stev. 48 in 49. - Predvoj11i zvonovi so bi li tri je bron asti: V e l i k i , 119 cm, na pis: ADMINI­STRANTE HANC ECCLESIAM R. D. IOANNE PARAPAT IN HONOREM S. UDALRICI BPISCOPI FUSA AERE PAROCHIA­NOR;VM. N° 526. OPVrS ALBERTI SAMASSA LABACI 1873. - ­S r e d n ji' : 88 cm, 476 kg. N° 522 OPVS ALBERTI SAMASSA 1873. - M a 1 i : N° 3362 MAX SAMASSA 1907 LABACI. - Nje­gov prednik No 524 OPVS ALBERTI SAMASSA LAIBACH 1873, se je l. 1907. ubil.

Cerrkev ima g1ardke, beljene stene z rumenimi ogli. Streha je iz opeke. Na zu11a.njsci11i Jadje se jas11o razloci visina prvoltnih sten, ki so bile radi orboka povi'sane. Prezbiterii ima porezane og\e. V vzhodni s.teni je nad po\'kroznim oknom vzidan dobro ohranje11 s k l e p n i k iz pe.sèenca, pred'sta vljajoc Marijo do kO'len z nagim

319

dete<tom na levi strani. Ok·orrno znacilno karnnosesko dela konca 15. stoletja.

V severni steni' je ohranjen karnenit stranski portal i'z 1. polo­vice 18. s:toletja, rezljana z vi1nsko trto okrase.na vrata z 1etnico 1912. V steno sta vzidana d'va rnajhna nag:robnika. V severni steni· zvo­nika j:e vzidana SJpaminska plasca zrtvarn svetovne vüjne. Strans-ki vhod v ju:ini steni je zazidan, pac pa ima od zunaj vhod zakristija. Glavni pa>rtal je ;pripmsto karnn01sesko dela.

Notranjscina: Ladja je dolga 13 rn in 7·40 rn sir oka, rpre•zbiterij je s·so rn dalg in s irok. Obo'k ladje stoji na notran jih pilastrih in je banja s sosvodnicarni ter S>t•UJI<okvirom na ternenu. V rprezbiteriju je veclistna ku:pola S stiri!listnil111 ·Okvirom na temenu.

K or sl.oni na dveh ikarnenitih stebrih na potlacenih lo1kih. Orglje imajo pritpro~to omaro. PrezM:erij zapira obhaHlna rniza, cedno ·kamnose·siko dela· z rnno'gi,rni evharisticnirni napisi iz sv. pi:sma (iz 1. 1900.).

Op•rema: V e 1 i ki a 1 ta r je tpri1prosto leseno de·lo iz 1. 1846. Letnica· 1873. zadaj se nanasa na rpreno·vitev. Gla•vni ki'p predstavlja sv. Urha, stJ·anski sv. Janeza Nep. in sv. MN<lavza. Ki!pi so precej dobr·i i1n rnagoce stareJsi ·ad altarja. V aüki je s'kupina krona•nie Marije i'z casa postaJnlka oltar}a. Tabernakelj in angeij'i so novejsega de.! a.

S t ra, n s ka o 1 ta r j a sta priprosta i'z srede 19. stoletja, v navejsem casu sta se stara patrona sv. Jozef (sevemi) in sv. Anton Padovanski Ulrnaknila lüpürn Brezrnadezne in Presvetega Srca Je­zusove-ga, prvega jle naredi1J. Fr. Toncic, ·drugega J. Klemen 1Ç08. Na seve•ru so razen tega stareJsi1 'kip'i' sv. Ludja in sv. Barbara ter v a.tiki s 1 ik a pL, o. Kr s t v Jordan u (oval, iz layereskne epi­gonske srneri). Na i•uzni stra:ni' sta. sv. Peter in Pavel in slika sv. An­tana Puscavni·ka. Zraven na steni visi skromna slika, pl., o. sv. An­tana Padovanskega. Obe sta iz layereskne epigonske struj·e.

P r ,j zn i ca iz. 1. 1878. j·e Clkra>sena z r eliefi Dobrega pastirja in stirih evangelist•OIV (M. Ozbi·c). Na'Siproti 'JX i~I1i'Ci1 ob slavoloku visi misijonski !J<rii.

Kr ize v 'P o •t ']Yi., o. ima nove 01kvire. Na 14. p ostaji je na desni spadaj •podpiiS: J: POTOTSCHNIG 1830. Prin esen j.e iz Ka rn­nika. Sm·oden je .svetop.rirnozkemu.

Ob-veliikern oltarju na juzni steni visi slika pl., o. Zalostna Mati bo.Zja s sv. Janezorn, Marij:o Mag:daleno in se enü sveto zenü. Grobo delo layers•ke epigonsJœ smeri.

320

Portal v zakristijo, enak severnernu stransrkemu, ima letnico 1743.

V zakristiji je dosti cedna omara s crnimi vlozki iz 1. polovice 18. stoletja. - K e 1 i h , 24 cm vi·sok, pozlacen, seSibde,Jna noga z vzhoklo omamentiko. Vrh noge pod nodusom !ma nazaj zavihnjene volute. Na no,gi v treh z zarki obdanih krogih se nahajajo kratice imen Jezus, Marija, Jo,zef. Na s•podnjem vrhu je napis: S: VüALRICI 1 . 6 . 9 . 2. NodUJS ima obliko hruske, okrasen je z angeljlskimi gla­vicami s prtioki in avbicami ter sadnimi obeski. Kupa irma venec angeljskih gia vic, cvetlc in sadnith obeskov.

Pa ci fi ka 1 e v obliki kriza, 22'5 cm visok. Noga dvanajst­kotnik, poba za vrsuje poznogotsko stilizirano listovie; gravira ne slike predSitavljajo sedece nago dete, obraz obdan od zarkov, in sci.t~k z enakoktakim kri·zem. Nodus ima krogljicaste odebline. Kriz je srebrn s pozlacenim Kristusovim tmplom. V nogi Raspov mono­gram in napis RABENSPERG 1732. Ozadje kriza je gravirano z motivom kriza in stirimi rozetami. Notri so relikvije in napis A0 1732 5. U'DALR. OP. M. L. RASP. PL. ST.

P 1 as c, bela svila z vtkano rudeco ornamentiko, pred'stav­ljajoco vaze s cvetjem na stranskih poljih. Srednj·e polje je no·vo. Stare borte iz sinje svile z rumenimi in rudecimi pasovi, crni krizcki in nasit, valovito se previjajoc dvojen ozek pas. Na pis na podsivki: S. GEORGII IN NEULL REPAR 1747 NUNC S. UDALRICI lN RA­BENSBERG AB AN. 1751.

V ce r k ven i kas ti se nahaja zavrzen prejsnH krizev pot v zanemarjenem stanju. Layereskno delo 1. pol. 19. stoletja.

V zupnâScu v 1. nadstropju se nahajajo tri zelo lepe okrog le 1 o n ce n e p e c i iz konca 18. stoletj<a. Ena je gladko sinja. Okras iz pilastrov z belimi bazami s .Jcapiteli v podotbi ma.slc. Na sprednji strani v Stirioglatem okviru, postavlj:enim na ogel, relief Herakla, ki ubija kentavra, na strani pod drevesom dva decka, katerih edeu igra na svirala, drugi pa zbira gmzdje. - Na vrhu peci stoj'i vaza. - Druga je gladko sinja z belo omamentiko. Na kapitelih so doprsne figure, na stranicah v okvirih med drugim angeljo, ki trobi na rog. - Tretja pee je popolnoma bela in ima na vrhu vazo s cvetlicami. Okrozajo jo silaste arkade, ki jih no·sijo na stebrih stoj•eci nagi bra-

. daci. Med loki so leteCi orli, drzeci visece svetilke.

321

HO'Imec. ·

Cerkev.

Literatura: Ant on M r kun : H o rn e c, Ljubljana, 1925.

Arhiv fare Homec v zupniscu. - Obsezna, sest zvezkov obstojeca far na kr on i ka, katere starejsi del je zgle.dno obdelal zupnik Valenti·n Ber ni k, nadaljeval pa do danes zupnik Anton M r kun. - V arhivu se nahaja slovenski prevod ustanovnega pisma bratovscine sv. Resnjega Telesa na Homcu (iz.dan 1. 1660.), ki ga je priredil zwpnik Ottavio Amigoni 1. 1661. in dva prepisa tega prevoda iz 1. 1739. in 1777. Prvi teks t je prepisan tudi v kroniki.

Zgodûvina: Po'Stane•k cerkve je legendaren. Dolnicar (Maria­nale Carnioliae) trdi, da se je prikazen Marije pastirjru, ki j1e daia povod za zidanje cerkve, dogodila 1. 1419., cesar ni mogoce kon­troHrati. Tudi se nam od prvo1me stavbe ni nic ohranilo, i>z cesar bi mogli sikleop;rti na njeno1 starost in znacaj'. Omenja se p•rv.iè l. 1526. v zrup•isniku certkvenih dragocenosti. Vaivasor jo v 2. po.J. 17. stol. samo omenja, anima nobenih podatko·v o nji. Sele med 1. 1722- 1728. dobimo par opori•sc za nazaj.113 Ze po tem, da je nova cerkev ori­entirana rpwti severu, stare pa redno proti vzhodu, se nam vsiljuje sklep, da so pri novi s.ta·v'bi s;premenili smer lege. V tem na·s po1trdi za~pisek v urJbarju, ki pra vi ,Anno 1723 ist zu den neugen Gebey der Anhef gemacht und der K or r ausser d e r a 1 t e n K ü r c h e n aufgeführt worden." Sele IJ)'rihodnJe leto so staro cerkev podrli in zidali riov•o ladijo. Stara ce-rkev je sta•la v blizini zvonika proti vzhodu qd nJega, vec ali manj pravokotno· na sedanj'o. Za.J ni nobe­nega mi•gljaja za to·, kaik!Sna je bHa. Sltol'P, ki je starejsi od sedanje cerkve in so ga pus.tili, je kljub svo·j~m kameniUm patSoNom in pri­tlicnemu vencu tak, da ga ni mogoce reklamirati za gotitko, ampak je mlajsi od nje. Povod za zidanj·e nove cerkve j1e bi!, da Je bi>la stara ze slaba in ra.di po1gostih romanj nekoliko premajhna. Mislim, da je bilo vse 'to v resnici, kakor d~ugod, le pretveza, da se omogoci nova sta v ba 'PO srcu takra-tne.ga casa. L. 1722. je bil sto•rjen sklep, da se zida iz temeljev no·va cerkev. L. 1723. so zidaNil novi prez­biterij ob se obstojeCi stari sta vbi, 1. 1724. so staro podr.Ji' in diol po­lovice dovrsîli gia v ni tmp nove cerkve. L. 1725. so· j:o spra viii ze pod streho. L. 1726. so ju obokali in ometali in deloma pooiSlikali (,thails gemaHet worden"). L. 1727. je dobila tlak ,und üst) mit

113 U r b a r i u rn d e r F i .J i a 1 k ü r c h e JI V JI s e r L i e b e JI F r a u e n z u K 1 e i ·Il: Ka Il e nb er g so Anno 1730 ... abgeschrieben und m it fill en nat­wendigen und zuwissen anstendigen Notis, weliche ein J edweder Herr Pfahrer ... fleissig übersegen well'e, versehen wor·den. V farnem arhivu.

2l

322

der aniezo sich darinen befindenden Malleley versehen worden". L. 1728. je bila 'POPO!noma goto1va ,und voJ.lig auBgemallen worden". Stala je v se ga skupaj 5243 fi. L. W. L. 1728. je bi! posta v ljen ka-

SI. 159. Holmec, tloris zupne cerkve.

meniti veliki oltar, za katerega je placal Anton Kristof Dinzel von Angerbur.g 400 fi T. W. Posvecena j·e bila 1. avgusta 1761.

Ta cerkev je dozivela p·o'tres 1. 1895., ko je vsled poSilwdb morala biti na pol po-drta in so jo' ohnovHi v sedanji oblitki. Prej'snja

. sta vba .se j.e razlikovala od sedanj.e v :to.Jiko, da je imela na ob eh stJ·aneh fasade, k je·r j·e sedaj krstna kapela in stopnjice na kor, z lo'ki odprti, z lesenimi stwp·i prekriti lopi. Ku:pola je imela do· 1. 1866.

323

posebno, od ostale loceno streho. Pod streho okrog je imela cerkev mesto ometanega ,fabjona" !esen .oiboj, poslikan s cvetlicami in podobami. Nad fasado Je bil ,cap", ki so ga tùdi L 1886. odstranili. S kupolo in oboki vred so bile unicene 1. 1895. tudi zanimive freske. p ,Oi mnernju slikarja M. Korzelja so, hile delo A. Cebejla, kar je pa nemogoee vsled njihovega postanka v 11. 1726, 1727 in 1728. Njihov pop·is nam j'e ohranil zUJpnik Val. Bernik. V prez:biteriju na svodu j'e bN naslikan rprvi greh in odresenje: Adam in Eva, kaca, drevo, v

~·• 1 î î î i i 1 i i r Sl. 160. Halmec, podolzni prerez zupne cerkve.

sredi Marija z Je:zll!som, obdana od angeljev. Na eni strani v prezbi­teriju je bilo oznanj·enje Mariji, na drugi obisrkovanje. V glavni ku­poli j·e bilo s:predaj rojstvo Deviee Mari·je (Marijo so vzeli ravnokar iz kopeli, sv. Ana sedi na postelji, s.treznica ji rprinasa juho), ob st·raneh darovanie irn ociScernje, zadair pa vnebovzeUe. Sredi kurpoie kronanje Marijino v nebesih. Med glavnimi slikami so se nahajali stirje g>lavni cas:tilci Marij'e, sv. Agustin, sv. Bernard, sv. Dominik in sv. Francï:Serk Serafinski. Na ko·ru je bHo na eni· s:trani rojstvo Je­zu~o,vô, ria dr'Ugi sv. Trii'e kraljri, zadaj beg v .E-gipt in J ezus v temp­lju. V j:uzni dolbini s stranskim oltarjem sta bila Adam in E'Va po grehu in ohujenje La·zarja. V severni dulbini pa mucenistvo sv. Ja-

21'

324

neza Nep. Pod terni slikami je bila na vsaki sti·ani se po ena slika ra:znih svetnikov.

Vecje novo1:arije v drugi pol. 19. stoletja sa. staro cerkev ze p·red potresom wecej s.premeiJlHe. Tako je 1874 podolbar JaiJlez Ja­nezic na pra vil nova stranska oltarja, 1886 je bi,Ja predmgacena cer­kvena streha in zazidanih ali prezidanih vec oken, priznico· so pre­stavili z epistol.ske na evangeljsko stran. L. 1889. so nap-ravili nov samoten tlak in prestavili krstni kamen od oltarja sv. Jancza Nep. pod kor. Istega Jeta je pocil veliki zvon in so obnovili vse zvonovJe. Velikega in malega so prelili, sredn}ega pa vlili na novo·. Stari zvo­novi so ime.Ji sledece napise: V e 1 i ki : PER INTERCES6JONEM GLOR'IOSISSIMAE ET MIRACVLOSAE VIRGINIS MARIAE: A FVLGVRE ET TEMPESTATE LIBERA NOS DOMINE! SVB AD­MODUM REVERBNDO AC DOCTISSIMO MICHAELE RASTERN · DECANO ET PAROCHO MONSiPURGI: ME FVDIT BALTHASAR SCHNEIDER LABACI ANNO MDCCLXV. Reliefi Matere bozje in sv. Mihaela. - Sr e d n ji: PER SIGNVM S. CRVCIS A FVLGURE ET TEMPESTATE LIBERA NOS ŒSU CHRISTE! SVB WOLFG. CAR'OLO DE SCHIPFER CURATO MANSB. BBNEDICTUS. HUE­TERER ME FVDIT LABACI 1755. Relief.i Matere bozje in sv. Stefana. - Ma 1 i: DEUS-HOMO MATER-VIRGO PANIS-CARO VINUM­SANGVIS. PER ISTA MIRABILIA MYSTERIA TUEA TUR NOS DEUS PATER BT FILJVS ET SPIRITUS SANCTUS AMEN, 1755. Reliefi: Marija Pomocnica, sv. Jane.z Nep. in sv. Niko.Jaj. - Novi zvonovi so bili: V e 1 i k i : 2170 kg, 158 cm, reliefi: Marija in Janez pod kri'zem, Mati bozja z detetom, sv. Ana z Marijo. NaJP<is: Ka dar slisite zvonjenje, po'kleknite in molite angeljsko c e s c e n j e. N a p r a v i 1 i f a r a n i z a c a s a z u p n i k a A. L u -s i n a v s p o rn i n s t o 1 e t n i c e f a r e. A 1 b e r t S a rn a s s a. 1. R. Camp. fu sor Aul. Labaci N° 1817-1889.- Srednji: 865 kg, 118 cm, reliefi: sv. Jozef in sv. Janez Nep., Krizani, nap.j.s : Ker kranjske zem1je si paho.n, za1:o naj poje ti t a z v on. A 1 b e r t S a rn a s s a 1. R. c a rn •P< f u s or a u 1. Labaci No1818, 1889. - Ma 1 i : 453 kg, 95 cm, re.Jiefi : sv. Trojica, sv. P1orijan, K·rizani, napois: K o rn e s 1 i site z von i ti, t re ba je z a duse vic rn o 1 i ti. - Doobili so takrat tudi takozvani ,rn r tv as ki z von", 37 cm, 24·36 k·g, z reliefi Jezus na krizu in Marija z Detetom; brez naopisa. Srednji zvoiJl se je ohranil do danes.

Potres 1. 1895. je ceroke·v tako porskodova1, da Je tehnicna ko­misija zahtevala, da se j:e mora vec ko·t vo1ovica podreti, zvonika pa 6 metrov. To se je tudi zgodilo in se je cerkev po stari dispoziciji

325

nanovo pozidala po nacntih Rajmunda Jeblingerja. L. 1896. so zaceli z delom. Ku:polo so sezidali po modernem Monierjevem sistemu. V gla vnem je bilo de:lo se tisto leto dovrseno. Oprema je ostala stara.

·'

Sl. 161. Holmec, zup. cerkev, L. Layer, slika sv. Janeza Nep.

L. 1905. Je M. Kozelj poslikal prezbiterij po motivih iz Führicha, Schnorra in Dorréja; l. 1912.-1914. pa je po:slikal tudi ladijo s ku­pol'o. Kozelj se je zal udejstvoval tudi kot restavra.tor na slikah. Tako je glasom kronike na Layerjevi sliki v velikem oltarju ,po­pravil Mariji nosnici, pajCO'lan in ogrinjalo ter le vico J ezu561wvo

326

pravHnejse razdelil." Na vrhu je dodal nekaj platna in ga poslikal z oblaki. Druge sUke je omil, oble'kel angelja na sli,ki sv. Janeza Nep., ,ki je kazal zadnju plat cisto golo." Na rozni'venS!ki sliki je zmanj­sal dis tanco med Marijo in sv. Dominikom. - L. 1903. je napravil Fr. Skarga iz Sv. Ul'fi'ka-Grêiden misijonsiki kriz, 1. 1907. va. Ferd. Stuflesser s Tirolsike.ga reliefe za nov kdzev pot. L. 1913. so· vpe­UaH v cerkev elektriko.

Op1Js: Stolp stoji locen od cerkve nekoliko proti j,u,gu ~od glav­nega vhoda.

V t 1 oris u predstavlja cetkev v svoj:em osrednj'em delu ve­lik kvadrat s posnetimi ogli, ta kvadrat i'e razsirjen na vzhodu in Z<l!padu s rplitvima dollbinama za stranske oltarje, na seveŒ se od­püa k drugemu manj;semu kvadratu, ki tv.o1ri prezbiteri j, flankiran na vsaki strani z eno tO!zko za:kristijo. Analogno temu delu j'e na J'urgu manjlsi ·kvadrat' za kor, flankiran s krstno ka:pelo in s'tovnji-scem na km (Sl. 159). .

Stol p ima masiven podzidek, ma:sivnos:t zidu in dejstvo, da nelkdaj v pri'tlièju sploh ni imei vhoda, ampak so zunaj vodHe k ·vhodu v nadstropju lesene stopnjrice, govori za to, da imamo mogoce opraviti z ostankom ,taborske utrdbe. Podzidek je vecinoma v zemlji in zavrsen s kame:nitim vencem s posnetfm vrhnjim robom. Navzgor­clenita stene dva kamenita venca s posnetimi vrhn}imi rorbovi. Zgornji del z zvonovimi linami je no•v po votresu. Kamenit steber deli: line na dva dela, preklada v visini kap:H:e,lœ odrezuje od spod­njega dela loke odprtin. Streha je plncevinasta, zelo visok lep koren. Z von O' vi so trije hmnasü: V e 1 i ki : Reliefi: KTiz, sv. Ana, Ma­rija z Detetom. Na1p,is: Li v a r na z von o v In z. J. H. B ü hl, M a r i b o r 1923. Na p r a v i 1 i z a c a s a z u p n i k a M r k u n a zupljani in drugi dobrotniki. Ko zasli§ite zvo-· njenje, se odkrij·te in moli te angeljsko· cesce-11 je. s r e d n ji i: Sitar' opisan zgorajl. Med voi'nO' je dobil se tale gr a vi rani napis: I n s c r i- p t i o c a rn p a n. rn a x. B e Il o M u n d i sac rif i c. A. D. 1917. Na pra v i 1 i z a cas a z u p nika An­t on a L o v s in a fa r a n i v s p o, rn i n s t o 1 e t n i c e . f a r e. -'­Ma 1 i: Reliefi.: Sv. Flori'jan, sv. Anton, sv. Trojrica. Napis: K o s 1 i­si t e rn e z v o.n i t i , t r ·e b a z a dus e v i c m 0 1 1 i t i.

Z un a n j sc i n a c e r k v e. Fasada in ogli okrog in kwg st_avbe imajo bele pilastre na zelo vi'solkem podzidku. Polnilne stene

· so umazano zelene. Streha j:e iz opeke, 'kupola je krita loceno. -Tri je karneniti por:tali so novi. V e 1 .i k i , okrasen s stebri, ima napis: TU JE HISA BOZJA IN VRATA NEBESKA. V SPOMIN PRENOV-

327

LJENJA CERKVE IN STOLETNICE FARE 1889. - Na desno od njega je kameni.ta pl01sca z napisom: aeDib Vs his Vlrglnl V otis tVrrlqVe noCte festl pasChaLis VeheMenter perCVssls VULnera

Sl. 162. Holmec, zup. cerkev, L. Layer, slika sv. Trojce.

sanaVerVnt opltVLante Deo o:piMo respVbLICa · AVstrlae paw­Chiani_qVe. QVae sVb po'lltlfiCe Leone XIII., IMperatore FranCisCo Ioseipho I., eplsCo·po JaCobo, pawCho VaLentino Bernlk faCta Lap:Js Iste posltVs assignat (1895, 1896, 1897). - Na levo od po'l·­tala je vzidan kameni•t nagrobnik s tern-Ie napisom (lat. majuskula):

328

HIC QVIESCIT MICHAEL EUST ACHIVS L. B. DE RASTERN A DIE 251a APRILIS 1757 USQE AD 1 mam IANUARIJ 1785 DE CA­NUS E'T PAROOHUS IN MONSPURG NEC NON FUNDATOR TAM VI CARIA 1iUS IN TSCHERNUT'SOH QAM LOCALIS CA­PELLANIAE IN HUMEZ NATUS 161a 17bris 1720. MORTUUS 3ua 9ris 1797. IN PIDE ET DILECTIONE IESV CHRISTI SICVT VIXIT.

NotranjScina (SI. 160): ArhitektonSJko bogato razclenjene stene. Na visoikem rpodzidku pilastri z zmernim, toda visokim ogredjem, na vse sUri glavne strani se od!pirajo Ioki v stranske prosrt:ore in prezbi­terij. Oikna se nahajaj'o nad Slpordnjim zidcnim vencem, v viSini ka­pitelov s1avo1oka. Glavni prostor j·e prekrit z osemlistno kupo1o. Kapeie z banjastimi oboki. Pilastri so marmorirani, orboki in kupo1a püslikani po M. Kozelju v fresko tehniki. Na balustradi kora je na pis: Ce r k ev se z id an a 1. 1728. Po sv e ce na 1. 1761. Pre no v-1 j en a 1. 1889. P op r a v 1 j e n a 1. 1896. Razen tega sta se na koru in ob koru dva po poüesu obnovlj:ena nélipisa. Prvi se glasi :114

(ANNO MDCCXXVIII) AEDES HAEC DIV AE AUGUSTAEQUE VIR GINI DEIPARAEQUE SACRA AUXILIANTE PlO BENEPICO ·MARIAE DEVOTO POPULO NOUA EX FUNDAMENTIS IN IST A FIGURA ERECTA ET PERFECTA STETIT EX PERVENTI SUA INDUSTRIA IOANNIS ANDREAE DE FLACHENPELDT ARCHI­PAROCHI MONSPURGENSIS ARCHIDIACONI SUPERIORIS CARNIOLIAE AC CANONICI LABACENSIS (QUI POSTQUAM 30 ANNIS ISTI PAROCHIAE LAUDABLITER PRAEFUIT PACIS QUIETISQE AMANS DE SPONTE SUA RENUNTIAVIT). Drugi pa: (D. T. O. M.) ANNO MDCCLXI DIE PRIMA MENSIS AUGUSTI HAS AEDES IN HONOREM B. M. V. NAT AE CONSECRAVIT EX­CBLLEMENT(ISSIIMUS) ET RMUS. DNS. CAROLUS MICHAEL (DE1 ET APOSTOLICAE SEDIS GRATIA) PRIMUS ARCHIEPI­SCOPUS GORITIENSIS S. R. I. COMMES AB ATTEMS (SUAE CAES. REGIAEQUE MAJESTATIS ACT: INT: CONSILIARIUS ETC. ETC.) CURANTE M'ICHAE'LE EUST A CHIO L. B. DE RA­STERN, DECANO PAROCHO MONSPURGENSI [PUNDATORE PAROCHIAE HOMEC].115

S 1 i k e v ladijti (1912-1914) imajo s1edeco . vsebino : Nad slavolokom: Roznivenska kraljica, spordaj skupina romari'ev v na­rodni nosi z duhovnikom v holmslki pokrajini). Nad korom déliro­vanje J ezusa v templju. Nad kape1o sv. Trojke sv. Tdj:e kralji, nad kape1o sv. Janeza rpa sv. Druzina. Pordpis na sliki romarj1ev : S 1 i ka 1 Mati j a K .aze 1 j i z Ka rn nika 1913. V kapeli sv. Trojice na

. svordu je sv. Janez Krstnilk v nebe§ki s1avi, v oni sv. Janez Nepomuk.

114 Kar je v oklepaju, je bilo po potresu pri obnovitvi napisa izpusceno. 11~ Kar je v oglatem oklepaju, je dostav!jeno pri obnovitvi.

329

Na koru je sli'ka sv. CecHije in Mati boeja z Jezusckom v naroqu, ki se pfiikazuje ·pastirckom (legenda v postanku cerkve na Holmcu).

SI. 163. Holmec, zup. cer.kev, kip Marije s plascem ......_ (1. pol. XVII. st.)

- V p r e z b i t e r i j u (1905) so te-le sHke: Na svodu kronanje Marije. V kotih Jezusovo in Marijino ime, Noetova Iadija in skrinja zaveze. Na zadnji steni na evangeljski strani Jezus izr•oca Petru

330

kljuce, nœ listni sv. Valentin o,z.dravlja bozjastnega. Ob oknih §tirje evangelisti. Na stenah na evange)jski strani: Brezmadezno spocetje Marije Deviee, Marijino rojstvo, Darovanje v templju. Na listni strani: Oznanjenje., roj1stvo Jezusovo, obiskovanje tete Elizabete. Na tej steni je tudi naslitkan kronograrn: SUke MatiJa KozeLl oskrbeL ZVpnlk VaLentin Bernlk BogY In naJsVeteJSI DeVICI V VISJo sLavo. - Ob sv. Marku je dalje podpis M. K. 1905.

Iz prezbi:terija vodi v zakristiH dvoje cmih portalov iz casa püstanka cerkve.

V e 1 i ki· od ta r je kamenit. Menza in podstavetk sta iz '!"azno­barvnega, pestroz.Jozenega marrnorja (crni okviri, rumeno, ru:dece, belo in pegastoJ prevladanje). Nastavek tvorijo stebri' z atitko. V spodnjern otkviru je s 1 i k a rpL, O·. Ho !·rn s k a M a r i j a z d e t e -torn, sedeca na oblakih; L. Layer. V atiki je slika pl., o. Sv. Do­minik sprejma sv. roiZni venec od Marij'e, delo novej'se dobe. Na oharju je osern le:senih angelj'ev, ki so bHi v novejsem casu deloma oblecenL Na portalih, vodeeih za oltar sta dva kamenita pobarvana

.. kipa: S.Y. Kristof in sv. Anton, oba prav dlolbra zivahna kiparska iz­delika iz 1. pol. 18. stoletjia. - Ta b e r n a k e 1 j. je !esen, s kupo~ las,tirn baldahinom na s.tebrih, s kovins.kimi vratci iz 19. sto1letja.

S t r a n s tk a o 1 t a r j· a , pendanta, olbstojata rz lesenih okvi­rov, ki oklepajo SiPOdaj1 po eno veliko, zgoraj po eno ovalno sliko'. Kipi so stari, a v novej'sem casu predelani. V evange!jl5kern oltarju je slilka sv. Janeza Nep·., pl. o., sv. Jane:z klecee na oblakih se z raz­prostrtimi wikami obraca na:vzgm, kjer mu dva ange!jla kazeta JuiZ s Krizanim. Spodaj sta dva vecja angelja, eden drzi njego·v beret in irna v znak rnolcanj:a prst na ustih, drugi drzi rnucenisiko palmo in kaze navzdol, kjer je Moldava z rnostom. Znacilna, razen neka­ter·ih Koze!j'evih preslika v dobm ohranjena slika. Obnovljen ( !) podlpis na levi spodaj: LEOPOLD LAYER PINXIT (SI. 161). - V atiki sv. Jan e z in Pa v e 1, pl., o., se na vadno1 pripi:suje Mencingerju in tudi ze.Jo spominja nanj. - V drugem o.Jta'fju je g!aV'na s!H<a sv. T r o ji ce, pl'. o. Na ohlakih spodaj' in oikrog angebi. Znablno,. nesi.gnirano, s sliko sv. Janeza istocasno delo· L. La y er j a (SI~ 162). - V atiki je s 1 i ka, pl., o•., sv. An e, brzkone tudi Layerj.eva. - Na oltarju sv. TroHce sta na rnenz,i sliiki Srce Jezusovo· in Mari-jino Kozeljevi, na nasprotnem sv. Aloj1zij in sv. Marjeta Gasperja

· Goetzla.

P r Î' z n i c a je cedlno delo sr. 18. stoL z rokokooŒamentiko. Na vrhu je kip trobentaj:ocega ange.Jja. - Ob slavoloku na desni

33~

strani se nahaja v novi Jeseni doibini k i p M a r i je p r i p r o s -n ji ce s p 1 as ce rn iz 1. p-o1l. XVII. stoletja. Les. Marija stoji z desno nogo. nekoliko n~prej, cez pas j:e prepasana. Lase .1ma raz-

SI. 164. Holmec, B. Rambschisl, krizanje (1695).

puscene na ramena, krona j·e novejsa. z ro.kama raz:prostira dolgi p!a:SIC na strani; :pod njilm se nahajajo v reliefni gmpacijli razHcni stanovi, na levi s kraljem, na desni s papezem na celu. Ki1p precej

-•

332

spommJa na onega v kapeHci pri cerkvi na Goricici in je mogoce delo iste delavnice (SI. 163).

K r i z e v po t je reliefen. - 0 r g e 1 j s k a o rn ar a je iz 1. pol. 19. stoletja.

V zakristiji' j'e omara za paramente z nastavkom na crnih ste­brih, sicer naraven les, okrasen z geometricno intarzijo. Beli oboji. Iz casa postanka cerkve.

R e 1 L k vi ar i j, pozlacen in posrebren. Visoka noga j:e okra­sena z visecimi venci iz 2. pol. 18. stol. Ornamentika i'z degeneri­ranih rokokOillloüvov in omenjenega venca. V nogi sta dve listini: 1. Karol Mihael, nadskof goriski', potrjuje pravHnost reHkvij ,parti­cularum de carne Sti Francisci Xaverii Conf.," Go·ri'ca, 31. oki. 1768. - 2. Franc. Ant. Ksav. Marxer, eps. Chrysopolitanus, potrjuje reli­kvUe sv. KriZa, Janeza Nep., Donruta, Liborj;jla, Bla:za, Era:ZIITla, .Apo­lonije, Lucije, Andreja Ave!. na Dunaju 29. jul. 1754. Ustina j'e po­trjena po Kar. Mih., nad§korfu go-riskem v Gorici 31. jan. 1770.

V Drustvenem domu: 1. S 1 i ka, pl., o. Na vrhu zaoikrozena. Zgoraj na oblG~Jkih sedi holmska Marija z Detetom, spodaj pokra-jina, na levi hilse, zadaj gric. Spredaj lezi v diagonali od desne k levi botlna zena v tGiikratni nosi. Ob nH k·letcHa in molita dva motsika. Od desne vodi mlad de& beraca v takratni obleki. Mocna razpo­kana, barva se lusèi. Miha Ka vka jo je deloma pokvaril. Nedvomno delo V a 1. M e n c i n g e r j a.

2. P os ~ta j a k ri z e vega p ota , pl., o., s podpisom ,Je­zusa pred Pilatusham toshio sa hudobniga Barabha pak p·rDisio". Rolkodelsiko delo po kompozi'ciji, obicajni v krizevih potih Layer­jeve sole. Ori1ginalen okvir s pozlaèenimi rozetami na oglih.

3. J e k 1 o r e z s holmsko Marijo. V otkviru, rezljanem z ro­kokoornamentiko, tislkana podobica nekaJw iz zaè. 19. stol. Potdpis: W AHRE ABBILDUNG DER WUNDERTHAETTIGEN MUTTER COTTES MARIAE ZU KLEIN KALLENBERG IN DER LANDS­PRACH NA HBMZO GENANT UNTER DER MONSPURGH PF AAR IN CRAINLAND.

V iupnisèu: 1. Portret, pL, o., b a r o n E v s t a h i· j M i h a e 1 R as ter n. DOIP·rs, skoro frontalen, obrit. Zgoraj na levi nj'egov grb. Skoro popülnoma preslikana.

2. S 1 i ka, les, olje, 34 X 46'5 cm. Kristus in oba sokazno­vanca na krizih v pokrajini. Pod kri·zem Marija, Janez in Longin. Na hrbtu zgoraj napis: BARTHOLOME RAMBSCHISL MALLE'R

333·

1695. - Zelo dobro ohranjena, par luknjic od crvov; pristen cm !esen okvir (SI. 164).

3. Post aja kr ize vega pot a z napisom ,Jezus na krish fhe shiu" iz 1. pol. 19. stol. Kmecko delo.

4. K e 1 i h , rpüzlacen, 27 cm visok. Sestdelna noga, ornamett· tiran nod us in venec; motivi: grozd, zito in cvetlice. Na mbu noge napis: MICHAEL EVSTACHIVS B. DE RASTERN DECANVS ET PAROCHVS IN MONSPURG. MDCCLXV.

5. C i b o' r i j podobnih oblik in ornamentiran kot kelih, iz istega casa.

6. R e 1 i k v a r i j. Stirilistna noga z vZiboklo ornamenti:ko 1. pol. 18. stoletja. Ostenzorij obdan od ploscnate.ga v kriz stilizi­ranega sistema barocne mre.zaste in pasne ornamentike. V nogi li­stina, s katero Fili-p Spada, nadskof Theodosije, potrjuj-e relikvijo ,particula ex velo beatissimae Virginis Mariae", Rim 1. marca 1741. Zraven potrdili: 1. Sigmunda Feliksa, skorfa ljuhljanskega, Gornji­grad, 18. jul. 1741 in 2. Viljiema, opata stiskega, Sticna, 7. sep. 1741.

* * *

Smarca.

Cerkev.

Literatura: Anton M r kun : H-o rn e c (Ljubljana 1925), str. 51. Zgo­dovina podruznice sv. Mavricija v Smarci.

· Zgodov~na: Najstareisa omenitev je iz 1. 1526.116 Valvazor117

jo samo omenja, ne pové pa nic o njej. Ohranil se je v holmskem arhivu nj:en urbar spisan 1. 1671. Iz tega izvemo, da je bil zanjo kupljen 1. 1718. nov zvon za fl. 84 Car. mon. in 1. 1730. se govori o novih zvonovih, 1. 1733. pa je bila narej,ena na zvoniku nova streha·. Stari portal, odstranjen 1. 1884., j·e imel letn. 1691, sicer pa do 1. 1884., ko so jo temeljito prezidali in povecali, ne izvemo nic :dolocnega o nji. Takrat prezidana cerkev je obstojala iz 8'50 rn dolge, 5 rn siroke pra vokotne ladje, kate re zidovi SO> V p·rezidani stavbi ohranjeni, in ozjega in manjsega obokanega prezbiterija. Tlak cerkve je lezal za dva cevlja globlje kakor sedanji. Prostor je bil nizek in so pri prezidavi stene za 3·5 poviSaH. Na zunani'scini se stara viSina se . dobro sledi. Cela notranjscina je bila obokana, tudi obo:k v prezbiterHu ni bil gotski. Bila je nekdaj tudi slikana, ·

116 Izv. muz. dr. V, 14& ·

117 Ehre . . . VIII., 764.

334

kar .pncaJo pri podiranju odkri1ti ostanki starih, mo·goce gotskih slik. V lopi na vzhodni steni ob kropilnem kamnu je bila slika, ki­so jo nekateri tdmacili kot sv. K·risto·fa, drugi kot sv. Horijana.11~ Na stamst zal iz teh nedolocnih p:odatkov ne mo remo sklepati; ome­njeni svod pa kaze na dolbo po go.tiki. Popolnoma neosnO:vana j.e do~ mneva,119 da je bil prezb:iterij prvotno k<tJpela, h kateri so pozneje prizidali ladjO.. Zvonik nosi znake (kameniti venci in pritlicni venec) pogotske a predbarocne arhitekture in je bil verjetno ti stavbi prizidan v XVII. stol.

L. 1884. so na mestu podrtega s:tarega prizidali sedanj'Ï prez·­biteri,j in zakristijo ter povecali ladjo ob zvoniku, kjer j•e bila prej .odprta lesena 1opa, ohranjene stene ladje so poviSaH in vse skup obokali. Obnovili sü tudi opravo: Vel. oltar j:e naredil rr. Osolè iz Kamni'ka. Kip sv. Mavricij'a je bil narocen v ldriii (Tavcar) ; s tl anska d'omacin J a nez Zalok<llr, priznica je bila narejena v Zg. Tuhinju. Sliko Matere bo-zje je naslikal domacin samouk Kosmac.

Potres 1. 1895. j'o j'e preœj püskodoval, tako da so mislili , .da bo treba podreti celo svod. Popravila so se izvrsila 1. 1897 .

.• L. 1906. j:e pocil srednji zvon120 in bil obnovlj'en. Predvojno zvo­novj·e je bilo 1. 1917. vzeto cerkvi v vojne svrhe. Opis: V e 1 i ki , 541 kg, reliefi: sv. Ma vricij, Brezmade:zno spocetje, krizanje z Ma­rij.o in Janezom. Napis: No 1289 OPVS ANTONII SAMASSA LA­BAC! 1858. - Sr e d nj i : 249 kg, Sv.Jozef, Angelj varuh in kriz. Napis: MAX SAMASSA LABACI No 3325, 1907.- Ma 1 i: 120 kg, sv. Lucija, sv. Valentin, Jezus na krizu. Napis: N° 1288 OPVS AN'I:ONII SAMASSA LABACI 1858. - L. 1924. je bilo nabavljeno sedanje zvonovje.

Opis: ZunanjScina: V tlciri'su si slede od zapada proti vshodu Jadja, katere severni ogel zavzema zvonik in prezbiterij, kateremu je na jugu prizidana zakristija. Po'krita je s skalico, zvonik s plo­cevinCI. Kameniti glavni portal ima napis: 18 S v. Ma v ri ci j z a n a s B o g a p r o s i 84.

Z v on i k , katerega p·ritlicj,e je bilo nekdaj' z lo,ki na v se strani odprto, ima zokel s kamenitim vencem; steno clenijlo v navpicni smeri 3 kameniti venci. Line ob zvonovih so visoke, pol­krozno za vrsene, streha ima bamcno obliko iz zv.onca, lin in cebule. Z von o vi so bronas.ti: V e 1 i ki : Relief sv. Ma·vricija po sliki

118 Sporoèilo g. Borca. u u Mrkun A., Homec, str. 51. 1 2° Kupljen od ·podruznice sv. Andreja pri Moravcah; 2-24 kg., Anton

Sa massa, 1827.

R35

A. Koze1ja. · Na pis: Li v ar na z von o v 1 n z. J. H. B ü h 1 , Maribor 1923. Sv. Ma v ri ci j, i z pros i p ri B o' gu rn ir in 1 j u b eze n ! - Sr e d n j~ i : Reliefi sv. Stefan in Kristus na krizu. Na pi s : L i v a r n a z v on o v i n z. J. H. B ü h 1 , M a -rib .or 1924. Tres ka in hu de-ga- v re rn e na re si na s , G o ·s po d. D ar o v a 1 a t v r d k a R e rn e c Co, L j u b 1 j a n a -Du p 1 i' ca. - Ma 1 i : Relie·f sv. Jozefa. Napis: 1 n z. J. H. B ü h 1, Maribor, 1923.

Notranjscina: Enoten prost or. Do1zina 17 rn, sirina 5 m. V podaUsku ob zvoniku je namescen kor. Ladja za vzema 3 s vodna polja. Ob stenah pilastri, ki nosijo grede; obok obstoja iz kriznih svodov med pasovi. T1ak je · iz opeke. Pilastri, grede in pasovi so beli, stene rumene; v prezhiteriju je svo.d plavkast.

Op<rava: V e 1. o 1 t a r. Lesen. Arhitektura stebrov z dolbino v sredi; marmorkan. Notranji kip sv. Mavricija; zakriva ga slika pl., o. sv. Ma vricij, ki i'o j'e naslikal Anton Kozelj. V atiki slika Marije z detetom na oblakih.

~. t r a n s k a o 1 t a r j< a sta zelo skromni samouski de li; na juznem kipi sv. Miklavza, sv. Pankracij:a in sv. Valentina. Na se­vernem sv. Lucije, sv. Barbare in sv. Jozefa.

P r i z n i c a v barocno obcutenih oblikah iz casa prezida ve .cerkve.

K ri z e v p o t v lep,ih rokokoükvirih je prenesen sem iz -cerkye na Ho~lmcu. Slike so' dobro ohranieno znaCilno dela dela v­nice Le op. L a y e r j, a.

Po s a rn e z n i p r e d rn e t i : Nad menzo v el. oltarj·a slika, pl., o. kopij:a milüstne slike ,S. M a r i a d e bon o c on s i 1 i o" v Gennazanu iz sr. XVIII. stol. - Za vel. oltarjem pn~dnica sedanje slike v vel. oltarju, pl., o., s v. Ma v r ici j na konju v viteski opremi v pokrajini', kjer si stoj'ita nasproti dve vojski. Samousko a zelo dekorativno dela. Podpis: M. L. 1830.

* * *

Goricica.

Literatura: FTanc B e r !nirk: Zg .o dovina fare Domzale, Kamnik 192·3.- Isti : Z nekdan.je Coricice , Kamnik 19e5.- J oh. Sima.: -BHder aus Krain I. lm Cebiete der Steiner-Hahn. Z r izbami Lad. Benescha, Ljubljana, 1891, str. 105 sL

Arhiv zu:pniie Domzale v zupniscu.

336

Stare slike: L. Benesch, cerkev na Goricici z ostanki tabora, S·lika v Sima, o. c. 21. - Isti, ostanki tabora pri cerkvi na Goricici, s lika v Sima, o. c. 95.

Cerke·v.

Zgodovina: Najstarejsa omenitev je ona o' priliki oddaje cer­kvenih drago·cenosti 1. 1526.121 Fozneje jo omen ja Valvazor/22

vendar ne izvemo nobenih za sklep na njeno starost potrebnih po-

SI. 165. Ostanek tabora s cerkvijo na Goricici. (Slika iz Jeta 1890., L. Benescl>.)

datkov. GoriSki vizitacijski PTOtoko,J iz 1. 1752. omenja tri oltarje (Matere bozj·e, sv~ Katarine in sv. Ane) in tri zvonove. Stara cerkev se je vzdrzala do 1. 1892. Gotovo je bila ze takrat temeUito pre­zidana, na kar kaze posebno to, da je bila obokana, kljub temu pa je mogoce opravicena domneva, da je to bila v jedru se srednj.e­veska sta v ba. lai, da se nam ni ohranil po pis ali zanes]jiva slika .. Irnela je tri lesene oltarje, katerih kipi so se ohranili v Drustvenem domu. Kipi so iz sr. ali 2. pol. 18. stol., kar pomeni, da j·e bila

. ta.krat temelji'to obnovUena oprema, iz cesar mogoce lahko skie-

121 Izv. muz. dr. 1895, 147. 122 Elue . . . VIII. 764.

Pravkar je izsel 2. zv. knjiZnice Narodne galerije:

lzidor Cankar

Uvod v umevanje likovne umetnosti

/ Sistematika stila / Bros. 62 d., v platn. vez. ?0 d. za clane N G bros. 52 d., vez. 60 d.

Knjiga, ki ohravnava na 224 straneh in na podlagi 48 ilustracij, posamezne stilne znake, njih medse­hojno odvisnost ter umetnino kot organizem, je prvo slovensko moderno delo o teh problemih in izvrstna sola za spoznavanje likovne umetnosti,

·' kakrsno smo Slovenci ze dolgo potrehovali.

Zabavne in znanstvene knjige vseh jezikov; Solske knjige 1 V se pisarniSke potrebscine

v

NOVA ZALOZBA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG STEV. 19

Zbrani spisi lvana Cankarja: zv. Ln. m. in IV. Posebna stroka:

Umetnostno slovstvo in umetniSke izdaje

1

. P APIROGRAFIJA druZba z o. z.

LJUBLJANA, Gosposvetska c.10

En gros prodaja papirja

Stalna zaloga papirja vseh vrst

Konkurencne tvorniske cene

v

UMETNISKI ZAVOD ZA KN]IGOTISK 1 KAMENOTISK

LITOGRAFIJO IN OFFSETTISK

J. BLASNIKA NASL. IZVRSITEV VSEH V TISKARSKO

STROKO SPADAJOCIH TISKOVIN

LJUBLJANA/BREG 12